Konec aprila in maj je obdobje, ko srne polegajo mladiče v visoko travo. Mladiči se ob nevarnosti ne umaknejo, temveč se nagonsko pritajijo, zato jih kosilnice pogosto ne opazijo. 

Kaj lovci svetujejo pred košnjo?

Na Lovski zvezi Maribor zato opozarjajo na previdnost pri spomladanski košnji trave. "Kmetovalci naj kontaktirajo lovce, da teren pred košnjo z ustrezno preizkušenimi psi predhodno pregledajo. Če pa je košnja že opravljena, naj se pogleda, ali je bilo kaj pokošenega. Ne zato, da bi kogar koli kaznovali, ampak da se evidentira, kaj se je zgodilo v lovišču," nam je povedal Marjan Gselman, predsednik Lovske zveze Maribor. 

Nadaljuje, da so lovci zelo veseli, če se kmetovalci na njih obrnejo kakšen dan pred košnjo, da jim razložijo, kako naj na travnike postavijo tako imenovana »strašila«. "To je zelo enostavno: na palico ali na narobe obrnjene vile se pritrdi črna vrečka za smeti, ki se jo postavi na območje, ki se bo naslednji dan kosilo. Če je tam srna z mladičem, jo to zmoti in mladiča umakne. Učinek pa traja največ dva dni, potem se živali na to navadijo in ni več učinkovito. Recimo: če bomo kosili jutri, danes popoldne pripravimo ta strašila. Črna vrečka naj visi in se v vetru giblje. To je nekaj, česar srnjad ni vajena, čeprav je sicer zelo prilagodljiva - ena najbolj prilagodljivih vrst divjadi."

V lanskem letu zabeleženi 103 primeri pokosa živali 

Dokaj učinkovit ukrep je tudi košnja trave od sredine proti robu travnika, kar pa je za kmetovalce pogosto nepraktično. V tujini celo uporabljajo senzorje, drone za pregled terena in podobno. "Na Lovski zvezi Slovenije se pogovarjamo tudi o sodelovanju z vojsko, da bi to izvajali, vendar je to še v začetni fazi."

Na območju Lovske zveze Maribor, ki pokriva 44 lovskih družin, so v lanskem letu evidentirali 103 primere pokosa srnjadi. 

[[image_1_article_88075]]

Mladiča se ne dotikamo 

Če najdemo srninega mladiča, ga pustimo pri miru. Se ga ne dotikamo in ga ne božamo. "Mama ga ni zapustila, ampak ga je samo skrila v visoko travo ali na rob gozda in se odšla hranit. Vedno se vrne ponj. Če se mladiča dotikamo, pustimo svoj vonj, zaradi česar ga lahko mama zapusti – ne vedno, vendar v večini primerov," pojasni Gselman. 

Če je mladič še nebogljen, ga srna, potem ko nas sliši ali vidi, pusti, sama pa se umakne. "Ker ne more pobegniti, se potuhne, skloni in skrije, ker misli, da ga ne bo videti. Zato je še toliko bolj ogrožen. Če ga kmetovalci ali kdo drug vseeno najdejo, ga je treba prestaviti tako, da z rokami ne pride do neposrednega stika - najbolje z uporabo rokavic ali šopa trave, da ne prenesemo svojega vonja. Odnese se ga na varno mesto. Nekateri bolj ozaveščeni kmetje pa preprosto pustijo nepokošen kvadratni meter trave okoli mladiča."