Po uvedbi evra na Hrvaškem 1. januarja 2023 bo moralo veliko tamkajšnjih menjalnic zapreti vrata, ocenjujejo v Združenju hrvaških menjalnic. Danes jih v državi deluje nekaj več kot 3000, največji del prometa pa jim predstavljata odkup in prodaja evrov, je za STA povedal predsednik združenja Gabor Söregi.
Odkup in prodaja evrov v pooblaščenih menjalnicah predstavljata 80 do 85 odstotkov prometa, zato bo morala marsikatera zapreti vrata, pričakuje Söregi.
“Določeno število menjalnic se bo zagotovo zaprlo, nekatere pa bodo delale še naprej. Natančnih podatkov, katere se bodo zaprle in katere bodo ostale, nimamo,” je za STA pojasnil Söregi.
Dodal je, da ima večina pooblaščenih menjalnic status samostojnega podjetnika, ter da vsak zase odloča, s čim se bo ukvarjal po uvedbi evra. “Na žalost nimamo podatkov, kakšni so njihovi načrti,” je dejal Söregi in napovedal, da bo združenje zaenkrat delovalo tudi po uvedbi evra.
Praksa iz drugih držav sicer kaže, da se je število menjalnic po uvedbi evra zelo zmanjšalo. V primeru Hrvaške to pomeni izgubo delovnih mest za nekaj tisoč zaposlenih, saj v pooblaščenih menjalnicah dela od 7000 do 9000 ljudi.
Po podatkih Banke Slovenije je bilo v Sloveniji leta 1995 okoli 600 menjalnic (brez bank), njihovo število pa je v naslednjih letih vseskozi upadalo. Tako jih je bilo v letih 1999-2000 manj kot 450, leta 2002 in 2003 okoli 300, ob koncu leta 2006 214, od 1. januarja 2007, ko je Slovenija uvedla evro, pa je poleg bančnih delovalo 158 zasebnih menjalnic.
STA
