Tako imenovani jugo glasbeniki v Sloveniji pogosto brez težav napolnijo največje dvorane, kar bi za slovenske, razen nekaterih izjem, težko rekli in tudi Maribor ni izjema, saj je »yugo scena« tu zelo močna. Zakaj je temu tako?
 Ceca polni dvorane po Sloveniji, kmalu tudi v Mariboru
Prva dama balkanske narodno-zabavne glasbe, Ceca Ražnatović s turnejo Poziv še naprej podira rekorde po Srbiji in tudi v tujini. Ceca je v 40-ih urah razprodala veliko novosadsko dvorano Spens, novembra je obiskala sosednjo Avstrijo. Ceca je prejšnji teden nastopila tudi v Sloveniji, in sicer kar dva dni zaporedoma zaradi velikega zanimanja. Pri nas je tako nastopila že dvanajstič, junija pa bo obiskala še Maribor. Sicer se bo v roku enega meseca  v Sloveniji zvrstilo 19 večjih koncertov jugo zvezdnikov.
 Hrvaški zvezdniki plačani bolje od slovenskih
Tudi na letošnjem ptujskem pustnem karnevalu so npr. nastopili Severina, Parni valjak, Plavi orkestar, Prljavo kazalište, Crvena jabuka in Seka Aleksić. Organizatorji so svojo odločitev pojasnili v smislu povpraševanje-ponudba.
Hrvaški zvezdniki za razliko od naših tudi zaslužijo bistveno več: rekorderka je zagotovo Severina, ki je za silvestrski nastop prejela 50.000 evrov. Magnifico je za svoj silvestrski nastop prejel 6.000 evrov, Jan Plestenjak, Helena Blagne, Nuša Derenda in Tanja Žagar pa med 2.000 in 5.000 evri. Največji »zaslužkarji« med Slovenci so bili Modrijani, ki so za svoj nastop prejeli 10.000 evrov.
 V Mariboru lokali in klubi pogosto le sledijo trendom
Za odgovore, zakaj je »yugo scena« tako močna tudi v Mariboru smo se obrnili na nekaj lokalov oz. klubov, kjer predvajajo popularno jugo glasbo, za mnenje pa smo povprašali tudi nekaj radijskih postaj (vsi vabljeni sogovorniki se niso odzvali).
Balkan klub Podrum je klub namenjen balkanskih glasbi, kjer se vrstijo balkan zabave in jugo pop večeri, z izjemo torkov, ko gostijo tudi študentske zabave , kjer se vrti glasba po želji organizatorjev. V klubu imajo starostno omejitev, in sicer 21 let, po njihovih navedbah pa je povprečna starost obiskovalcev 28. »V Mariboru ni veliko pravega »turbo folka«, čeprav je ta glasba iskana in priljubljena, znano pa je, da tja hodijo dobre, lepe »zrihtane« punce, kar pritegne še moško populacijo, ki se rada »meče ven pred drugimi«. Na teh zabavah ljudje pijejo in ne gledajo na ceno,« je povedal Mišo Tanasić. Trenutno najbolj predvajana skladba je »Da raskinem sa njom« izvajalke Cece.
 
Tudi v Planetu Tuš Mariboru pogosto organizirajo koncerte tujih izvajalcev: »Letno pripravimo več kot 100 različnih dogodkov, pri izbiri izvajalcev pa seveda sledimo aktualnim trendom in tako ponudbo prilagajamo pričakovanjem naših obiskovalcev, ki se z nami lahko zabavajo ob najrazličnejših glasbenih slogih in z najbolj popularnimi imeni domače in tuje glasbene ter druge zabavne scene.«
Približno 20 »yugo pop« večerov organizirajo tudi v Niagari (povprečno 1-2 na mesec), kjer opažajo, da se zanimanje za tovrstno glasbo povečuje, vendar večje razlike v obiskanosti pri njih v primerjavi z drugimi tematskimi večeri ne opažajo. V Niagari sicer ne gostijo »turbo« izvajalcev, razlog priljubljenost slednjih pri nas pa pripisujejo »bratskim povezavam, spevnosti jezika in glasbe ter energiji »turbo« glasbil, zvokov«. »Jugo izvajalcev gostimo na leto cca 3. Najbolj uspešna je bila Vesna Pisarovič, med slovenskimi izvajalci pa izstopajo Kingstoni,« nam je zaupal Marko Safran. Najpogosteje zaželena skladba je trenutno 3 čaše Milice Todorovič, sicer pa je med najbolj priljubljenimi Severina. Na veliko priljubljenost DJ Čakija v Mariboru pa v Niagari odgovarjajo:»Čaki ima svoj izbor glasbe, ki je prirejen posebej za Niagaro in posebno karizmo, zato je priljubljen. Seveda je k njegovi priljubljenosti veliko prispeval tudi naš lokal.«
Glasba kot potrošniški material za hitro sprostitev
Na Radiu Pohorje med drugim vrtijo yugo rock glasbo, včasih tudi »yugo turbofolk glasbo«, vendar manj kot glasbo slovenskih izvajalcev. Glasbeni urednik Denis Poštrak je povedal: »Strinjam se, da je turbofolk scena v Mariboru močna, ampak roko na srce, radijske postaje, ki predvajajo glasbo iz Balkana veliko več predvajajo hrvaške glasbe kot tistega pravega srbskega turbofolka, zato se tudi jaz sprašujem, zakaj je ta scena tako močna. Mogoče zaradi številnih priseljencev v Mariboru? Nam je pisan na kožo tak melos? Na to vprašanje lahko odgovorim le s vprašanji.« Dobro obiskanost tovrstnih dogodkov v Mariboru pripisuje tudi boljšemu marketingu.
 
Na Radiu Marš, ki je bil v osemdesetih letih v Mariboru zamišljen kot »alternativa poplavi slabe glasbe«, yugo turbofolk glasbe ne vrtijo, prav tako ne oglasov za tovrstne dogodke v Mariboru. Priljubljenost tovrstne glasbe pripisujejo potrošniški družbi: »Ljudje v večini o glasbi ne razmišljajo več ampak jo le trošijo dokler je na zalogi in ko je zmanjka se hitro ustvari nov hit. Prav tako v času v katerem živimo – pomanjkanje služb, pomanjkanje kapitala, laži politikov, ljudje potrebujejo sprostitev in ne nečesa, kar jim da misliti in tako imamo krasno gojišče za lahko glasbo sestavljeno na lahkotnem beatu na katerega obesimo 3 kitice in neskončno mnogo refrena.«
Na vprašanje, zakaj tuji izvajalci pogosteje napolnijo dvorane, kot slovenski pa je Klemen Šali izpostavili še en vidik: »Vsi tarnamo, da se v Mariboru nič ne dogaja oz. da se dogaja premalo. No in potem ti na velikih plakatih ponudijo koncert v dvorani Tabor. A greš? Jasno, pa še po takih in drugih portalih ti ni potrebno brskati. Na takih dogodkih je tudi ogromno ljudi, kar pomeni ogromno ljudi, ki jih poznaš (prijateljev, znancev) in jih že dlje časa nisi videl.«