V soboto, 31. oktobra 2026, je v 86. letu starosti umrl Mate Mišo Kovač, eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih pevcev nekdanje Jugoslavije. Novico o njegovi smrti je objavil hrvaški portal Index.hr, ki so mu jo potrdili viri blizu pevca. Po njihovih informacijah je Kovač umrl okoli 15.30 na svojem domu v Splitu. Pred smrtjo naj bi izrazil željo, da bi bil pokopan v Zagrebu.

Kovač je v skoraj pol stoletja dolgi glasbeni karieri prodal več kot 20 milijonov plošč in postal ena največjih glasbenih ikon Dalmacije. Njegove pesmi so zaznamovale več generacij poslušalcev, priljubljen pa je bil tudi v Sloveniji.

Od Šibenika do največjih jugoslovanskih odrov

Rodil se je 16. julija 1941 v Šibeniku, kjer je odraščal v isti ulici kot glasbenika Arsen Dedić in Vice Vukov. Za glasbo se je navdušil že kot najstnik, leta 1961 pa si je na tekmovanju Prvi glas Šibenika delil prvo mesto. Po služenju vojaškega roka se je preselil v Zagreb, kjer je leta 1964 podpisal pogodbo z založbo Jugoton. Njegova prva plošča je bila priredba uspešnice Raya Charlesa z naslovom Ne mogu prestati da te volim.

Pravi preboj je doživel leta 1969 s pesmijo Više se nećeš vratiti, ki jo je napisal Đorđe Novković. Singel je bil prodan v skoraj 190.000 izvodih, Kovač pa je postal najbolje prodajani pevec Jugotona. Dve leti pozneje je s pesmijo Proplakat će zora zmagal na Splitskem festivalu in dokončno utrdil svoj položaj med največjimi glasbenimi zvezdami tedanje države.

Njegove pesmi so prepevale generacije

V naslednjih desetletjih je nanizal številne uspešnice, med katerimi so Ostala si uvijek ista, Ako me ostaviš, Drugi joj raspliće kosu, a ja je volim, Sutra mi sude in Ti si pjesma moje duše.

Njegov zaščitni znak so postali temna očala, brki in značilna odrska drža z dvignjenima rokama, ko je mikrofon prepustil množici, ki je namesto njega prepevala njegove uspešnice. Brke si je sicer pustil po hudi prometni nesreči leta 1971, v kateri je skoraj izgubil življenje. Z njimi je sprva želel prikriti brazgotino nad zgornjo ustnico.

V svoji karieri je bil petkrat razglašen za pevca leta, leta 1989 pa tudi za osebnost leta v Jugoslaviji. Leta 2012 je prejel prestižno hrvaško glasbeno nagrado porin za življenjsko delo.

Za velikimi uspehi se je skrivala tudi osebna tragedija

Kljub izjemni priljubljenosti je njegovo življenje zaznamovalo več hudih osebnih izgub. Leta 1992 je v Zagrebu v nepojasnjenih okoliščinah umrl njegov komaj 16-letni sin Edi.

Po sinovi smrti je Kovač na splitskem Poljudu pripravil veliki koncert Noć svijeća, na katerem je nastopil pred približno 50.000 ljudmi. Takrat je napovedal konec glasbene kariere, vendar se je pozneje vrnil na odre. V devetdesetih letih je izgubil tudi mater in mlajšega brata, spopadal pa se je s hudo depresijo. Januarja 1999 je poskušal storiti samomor, vendar je preživel. Kljub težkim življenjskim preizkušnjam je nadaljeval glasbeno ustvarjanje, izdal nove albume in posnel tudi duete s hčerko Ivano.

Za njim ostajajo pesmi, ki jih bodo prepevale še generacije

Mišo Kovač je bil poročen trikrat. Njegova zadnja žena je bila Lidija Pintarić, s katero je ostal do konca življenja.

Njegova glasbena zapuščina obsega številne uspešnice, festivalske zmage ter srebrne, zlate in diamantne naklade. Z več kot 20 milijoni prodanih plošč se je zapisal med najuspešnejše izvajalce na območju nekdanje Jugoslavije.

Ostal bo simbol dalmatinske glasbe in pevec, ki mu na koncertih pogosto sploh ni bilo treba peti. Dovolj je bilo, da je dvignil roke, množica pa je nadaljevala namesto njega.