Medijska pismenost se začne že v vrtcu, a brez staršev pri tem ni mogoče doseči trajnih sprememb. To je eno ključnih spoznanj mednarodnega projekta EDUskills+, v katerem sodelujejo tudi slovenski vrtci. Po besedah Maje Cimerman iz Interkulturo projekt ne spodbuja dodatne uporabe zaslonov, temveč otroke in starše uči razmisleka o medijih ter njihovem vplivu na vsakdanje življenje.

Od fotografije do širše medijske pismenosti

Zamisel za projekt sega več let nazaj, ko je ravnateljica Vrtca Tezno Mojca Cvirn predlagala, da bi dejavnosti, povezane s fotografijo, razširili na področje medijske pismenosti in vanje vključili tudi evropske partnerje.

»Želeli smo raziskati, kako lahko otroci skozi fotografijo spoznavajo podobe, ki jih obdajajo, ter se do njih ne le kreativno, ampak tudi kritično opredelijo,« pojasnjuje Maja Cimerman, koordinatorka projekta pri Interkulturo.

V projekt so zato vključili partnerje iz Hrvaške in Nemčije. Otroci so skozi dejavnosti spoznavali, da niso zgolj pasivni prejemniki vsebin, temveč lahko sami ustvarjajo zgodbe in izražajo svojo ustvarjalnost.

»Pomembno je, da otroci razumejo, da so fotoaparat, telefon ali drugi mediji lahko tudi orodja za ustvarjanje, ne le za spremljanje vsebin,« poudarja Cimermanova.

Zakaj so starši ključni del zgodbe?

Izkušnje prvega projekta so pokazale, da se vprašanja medijev in zaslonov vedno bolj dotikajo družinskega okolja. Zato je nadaljevanje projekta pozornost usmerilo predvsem na starše.

»Če želimo resno nasloviti tematiko medijev pri otrocih, brez staršev ne gre. Otroci se učijo predvsem skozi zgled. Če odrasli ne razmislijo o lastnih navadah in vlogi vzornika, je težko pričakovati dolgoročne spremembe,« pravi Cimermanova.

Po njenem mnenju je obdobje vrtca še posebej pomembno, saj so starši takrat običajno zelo odprti za sodelovanje in iskanje informacij.

Največ uspeha so prinesli pogovori med starši

V okviru projekta so vrtci preizkušali različne pristope, od delavnic na roditeljskih sestankih do skupnih obiskov kina in kulturnih dogodkov.

Pri tem se je pokazalo nekaj zanimivega: največji učinek niso imele nujno strokovne vsebine, temveč pogovori med starši.

»Ko je vrtec odprl prostor za pogovor o medijih, so si starši med seboj začeli izmenjevati izkušnje, priporočila in dileme. Prav to medsebojno učenje se je izkazalo za eno največjih dodanih vrednosti projekta,« pojasnjuje sogovornica.

Starše so pogosto zanimale predvsem kakovostne vsebine za otroke ter ideje za aktivnosti, ki ne vključujejo zaslonov.

Otroci odkrito govorijo o svojih občutkih

Čeprav končni rezultati projekta še niso znani, projekt bo trajal do oktobra, so vzgojitelji že opazili pomembne učinke pri otrocih.

Dejavnosti pogosto temeljijo na pogovoru ob fotografijah in drugih medijskih vsebinah. Prav ob tem otroci pogosto izrazijo občutke, o katerih sicer ne bi spregovorili.

»Otroci povedo stvari, kot so: 'Glej, vsi gledajo v ekran. To ni dobro. Tudi moji starši gledajo v telefon in potem sem jaz žalosten.' Takšni pogovori jim pomagajo prepoznati in predelati lastna čustva,« opisuje Cimermanova.

Po njenih besedah je pomembno že to, da otroci dobijo občutek, da se o medijih lahko odkrito pogovarjajo.

Kaj svetujejo staršem?

Na podlagi dosedanjih izkušenj sogovornica staršem svetuje predvsem ustvarjanje trenutkov brez zaslonov.

»Ni treba, da gre za ves dan. Pomembno je, da otrok ve, da obstajajo časovni okviri, ko se starši posvetijo samo njemu, brez telefonov in drugih zaslonov.«

Med priporočili ostaja tudi pravilo, ki ga strokovnjaki pogosto izpostavljajo: zasloni ne sodijo za mizo med obroki in ne tik pred spanjem.

Projekt EDUskills+ se bo zaključil oktobra, partnerji pa bodo takrat predstavili tudi podrobnejše rezultate in ugotovitve o tem, kako lahko vrtci in starši skupaj gradijo bolj zdrav odnos otrok do medijev.