Po poročanju portala Planet TV bo v Svetem Juriju ob Ščavnici lahko k birmi odšla le polovica otrok, ki bi morala letos junija prejeti ta zakrament. Od približno 60-ih vero-učencev, ki bi morali k birmi, je namreč pri verouku sodelovala le polovica. Za omenjeni medij se je oglasila ena od mam, ki trdi, da birme za vse ne bo, ker otroci nanjo niso pripravljeni. Župnik pa je, kot pravi, izjavil, da ni pomembno le, kateri otroci so delali naloge, ampak da igra vlogo celotna družina, ki – če je krščanska – mora vsako nedeljo hoditi k maši in doma moliti. Tako bodo preostali veroučenci k birmi lahko pristopili šele septembra, nekateri starši pa se, po poročanju televizije, bojijo, da njihovi otroci k birmi sploh ne bodo mogli pristopiti.

Boštjan Ošlaj: Birma, kot vsak drugi zakrament, zahteva resno pripravo

Poklicali smo Boštjana Ošlaja, župnika v Župniji Sveti Jurij ob Ščavnici s približno 3.500 verniki, ki nam je povedal, da kot duhovnik deluje  po nauku Cerkve in Zakonika cerkvenega prava. “Z oznanjevanjem evangelija sem odgovoren Bogu in Cerkvi. Za prejem zakramenta svete birme je potrebna primerna verska poučenost in pripravljenost krščanskega življenja tistega, ki želi birmo prejeti. Slovenski škofje so določili, da v času epidemije župniki presodijo o tem, kdaj bo po župnijah birma in kdaj ne bo. Škofje so zapisali: Ko je primerno število pripravljenih, naj duhovnik zaprosi za podelitev zakramenta. Čas birme torej ni vezan na čas epidemije, ampak na sodelovanje in pripravljenost birmancev, staršev in botrov. Birma torej ni zaradi birme – ne v času epidemije in ne potem. Birma, kot vsak drugi zakrament, zahteva resno pripravo. Če to velja za šoferski izpit in za vse poklice in druge veščine, velja to tudi za prejem zakramentov. Gre za življenje po veri in iz vere. Za nas kristjane je to vprašanje, ki odloča o naši blaženi ali pa zavrženi večnosti.”

Vsak otrok je dobil na e-mail staršev tedensko vzpodbudo in nalogo. Ena polovica je redno sodelovala, odgovarjala in pošiljala odgovore. Druga polovica pa se je na povabila v sedmih mesecih odzvala le redko, večina nikoli.

Ošlaj dodaja, da je v času epidemije kljub omejenim možnostim iskal različne načine, kako ljudem in otrokom približati in utrjevati vero, tudi preko kateheze, ki je potekala na daljavo, da se priprava in verska vzgoja ne prekineta. “Vsak otrok je dobil na e-mail staršev tedensko vzpodbudo in nalogo. Ena polovica je redno sodelovala, odgovarjala in pošiljala odgovore. Druga polovica pa se je na povabila v sedmih mesecih odzvala le redko, večina nikoli. Staršem je bil že v začetku leta predstavljen način dela in so bili seznanjeni sproti, a žal se niso odzivali. Zato menim, da je narobe iskati krivdo drugod,” zaključuje Boštjan Ošlaj.