Ob sprehodu po mariborskem Lentu številni obiskovalci ob nižjem vodostaju Drave opazijo kamnito brežino v bližini Splavarske brvi, kjer se mnogi ustavijo, sedejo ali si odpočijejo tik ob reki. Ob višjem vodostaju pa isti prostor izgine pod gladino, zato se poraja vprašanje, ali gre za pomanjkljivost ureditve ali za načrtovano rešitev.
Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da je bila ureditev obrežja zasnovala prav z upoštevanjem naravnih značilnosti reke.
»Celotna brežina rečne struge je zasnovana na način, ki omogoča nemoteno nihanje gladine Drave. To je nujno, saj pretoki reke Drave niso konstantni niti enakomerni,« pojasnjujo iz Kabineta župana Mestne občine Maribor.
Kamnita brežina skriva ostanke starega mostu
Na občini dodajajo, da kamniti del v bližini Splavarske brvi ni nastal kot klasičen prostor za posedanje obiskovalcev. Gre namreč za ostanke starega opornika nekdanjega kamnitega mostu, ki jo jih odkrili med arheološkimi raziskavami.
[[image_1_article_90203]]
»Če ste s kamnito brežino imeli v mislih manjšo kamnito brežino v bližini Splavarske brvi, naj povemo, da gre za ostalino starega opornika. V novembru leta 2020 smo na tem mestu opravili arheološko preiskavo terena in odkrili ostanke starega mostu, ki je v skladu z navodili strokovnih služb urejen na način, kot ga lahko vidimo danes,« pojasnjujejo na občini.
Površina je pohodna, ni pa namenjena daljšemu zadrževanju
Čeprav številni obiskovalci ta del nabrežja uporabljajo za posedanje ob reki, občina poudarja, da to ni njegov prvotni namen.
»Kamniti tlak je sicer pohoden, ni pa namenjen daljšemu zadrževanju obiskovalcev,« še pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.
To pomeni, da je občasna poplavljenost tega dela Lenta pričakovana in načrtovana značilnost prostora, ki sledi naravnemu nihanju vodostaja Drave ter hkrati ohranja predstavljene arheološke ostaline starega mostu.
