Zadnje dni javnost močno zaznamuje tema, zaradi katere je odstopila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar. Med drugim je eden izmed največjih plačnikov avtorskih in podjemnih pogodb prav Univerza v Mariboru.
Zato smo se na uredništvu medijskega portala maribor24.si  odločili, da o honorarjih povprašamo oba kandidata za rektorja Univerze v Mariboru. V nadaljevanju lahko preberete odgovore Igorja Tičarja, odgovorov Sama Bobka pa še do tega trenutka nismo dobili.
 
Ali je po vašem mnenju storila prav, da je ponudila svoj odstop?
Igor Tičar: Očitno je gospa ugotovila, da s tem bremenom ne bi mogla dobro naprej opravljati svoje funkcije. Zato menim, da je ravnala pravilno. Hkrati je s tem postavila visok standard, ki bi se ga po mojem mnenju morali držati vsi, ki opravljajo pomembne javne funkcije.
 
Kakšno je vaše stališče glede vprašanja izredno visokih honorarjev nekaterih profesorjev na eni strani in skorajda bede mladih raziskovalcev na drugi strani univerzitetne sfere?
I.T.: Univerzitetno okolje se mora ozdraviti mnogih bolezni, torej tudi takih anomalij. To je preprosto nedopustno. V bodoče bo potrebno z ustreznimi ukrepi ustvariti okolje zadovoljnih in visoko motiviranih vseh sodelavcev. Ne zgolj peščice.
 
Kako bi vi to področje sistemsko uredili, da bi se izognili razslojevanju v slovenskem visokošolskem prostoru?
I.T.: To področje je potrebno urediti s posebnim zakonom o univerzi, ki ga že nekaj časa zagovarjam. Upam, da ga dobimo čim prej in da bo naš predlog zakonske ureditve tega področja slišan tudi v Ljubljani.
 
Kolikšni so okvirno bili vaši honorarji iz naslova podjemnih pogodb in avtorskih honorarjev v zadnjih 11. letih? Kolikšen delež teh honorarjev je rezultat vašega sodelovanja z gospodarstvom oziroma z zasebnim sektorjem?
I.T.: V preteklih enajstih letih sem iz naslova avtorskih honorarjev in prejemkov iz podjemnih pogodb prejel skupaj 66.475,73 evrov od tega je dobra polovica iz nalog za gospodarstvo oz. elektroindustrijo.
 
Kaj bi vi kot rektor spremenili, da bi se tako mladi diplomanti družboslovnih ved kot naravoslovnih ved lažje zaposlili?
I.T.: Univerzi je potrebno povrniti ugled, diplomam Univerze v Mariboru pa vrednost. Prepričan sem, da je nivo znanja, ki ga pridobijo naši študenti mednarodno primerljiv. Zato moramo univerzo vrniti tja, od koder izhaja, v realni sektor in v družbeno pomembne sfere. Takrat, ko jo bomo dobro povezali z gospodarstvom, kulturo, zdravstvom, umetnostjo in še čim in bomo hkrati delovali vzajemno, bo ta problem rešen. Tega procesa bi se morali lotiti že včeraj. Vsak dan je izgubljen, če ni aktivnosti v tej smeri.
 
Kako bi po vašem mnenju morali urediti področje habilitacij na Univerzi v Mariboru?
I.T.: Menim, da je potrebno postaviti ločnico med habilitacijskimi kriteriji v družboslovju, humanistiki in umetnosti ter tehniki in naravoslovju, saj so le ti težko med sabo primerljivi. Zato je potrebno vzpostaviti dve habilitacijski komisiji.
 
Prosimo vas za tri konkretne predloge kako bi univerzo bolj povezali z gospodarstvom?
I.T.: V prvem koraku je potrebno vzpostaviti institucionalne povezave. V primeru, da bom izvoljen za rektorja, bo ena mojih prvih aktivnosti pogovor s Štajersko gospodarsko zbornico z željo in konkretnimi predlogi za sodelovanje. Tako se bomo povezali tudi z drugimi institucijami.
Naslednji nivo je znanstveno raziskovalni, ker moramo raziskovalno delo povezati s potrebami razvoja in gospodarstva nasploh. Samo poglejte, eden najboljših dizajnerjev na svetu, človek, ki je prenovil podobo Mercedesa, je Mariborčan, gospod Robert Lešnik. Takih zelo pozitivnih izjem je kar nekaj in prepričan sem, da jih bo v bodoče še več. Tretji nivo, ki ga je potrebno vzpostaviti, pa je nivo kadrovskega managementa, da naše študente že med študijem povežemo z bodočimi delodajalci in jih olajšamo pot do prve zaposlitve.
 
Bili ste dekan pomembne članice Univerze v Mariboru. Kaj so bili po vašem mnenju največji uspehi vašega vodenja fakultete?
I.T.: Menim, da je bil največji uspeh zadovoljstvo zaposlenih in študentov. V času mojega vodenja fakultete smo jo tudi infrastrukturno nadgradili, saj je FERI dobil nov objekt G2, ki je omogočil  visok nivo študijsko raziskovalnega dela za naše delavce, raziskovalce in študente.