Maribor skriva številne zgodovinske zanimivosti, mimo katerih se vsakodnevno sprehajamo, ne da bi poznali njihove zgodbe. Ena takšnih je lekarniška ulica, kratka, a zgodovinsko izjemno zanimiva povezava med Glavnim in Slomškovim trgom. O njeni preteklosti, nekdanjih poimenovanjih in ljudeh, ki so zaznamovali njen razvoj, smo se pogovarjali z Borutom Ambrožičem, licenciranim turističnim vodnikom za turistično destinacijo Maribor-Pohorje, ki nam je zaupal nekaj zanimivih zgodovinskih utrinkov.
[[image_2_article_93697]]
Najstarejši mariborski trg, ki svoje korenine vleče iz srednjega veka, je prava zakladnica zgodb. Ena izmed njih je povezana z majhno rdečo hišo, ki s svojim slikovitim pročeljem že na daleč izstopa med okoliškimi stavbami. Takšno podobo je dobila ob prenovi leta 1885. Prav ob tej hiši poteka ozka uličica, katere zgodovina sega več stoletij v preteklost.
Od Male cerkvene ulice do Lekarniške
»Prvič je bila omenjena leta 1330 kot 'Kleine Kirch Gasse', v slovenskem prevodu – Mala cerkvena ulica. To ime je obdržala vse do 19. stoletja,« pojasnjuje Ambrožič.
Takratno poimenovanje poimenovanje se verjetno navezuje na večstoletno sakralno tradicijo današnjega Slomškovega trga. Na njem stoji mariborska stolna cerkev, posvečena svetemu Janezu Krstniku, katere začetki segajo v 12. stoletje. Cerkev je skozi stoletja doživela številne prezidave in prizidave, danes pa predstavlja eno najpomembnejših sakralnih znamenitosti mesta. Zanimivo je tudi, da je Janez Krstnik eden redkih svetnikov, katerih rojstvo Katoliška cerkev obeležuje s posebnim praznikom in sicer 24. junija.
[[image_4_article_93697]]
V začetku 19. stoletja je uličica dobila novo ime, povezano z dejavnostjo, ki je v njeni neposredni bližini potekala že več stoletij. Malo cerkveno ulico so preimenovali v Apotheker Gasse, kar v slovenskem prevodu pomeni Lekarniška ulica.
Na tem mestu je že leta 1594 delovala mestna lekarna
»Pri vhodu v to ulico je že leta 1594 stala prva mestna lekarna 'Zum Adler', v slovenskem prevodu – Pri orlu,« pripoveduje Ambrožič. Lekarniško dejavnost je skozi stoletja v tej hiši opravljalo več lekarnarjev, med katerimi je posebno sled pustil Franc Minarik (1887–1972), farmacevt, raziskovalec in zgodovinar farmacije.
[[image_3_article_93697]]
Minarik je po študiju farmacije na graški univerzi deloval kot lekarnar v Gradcu in pozneje na Bledu. Hišo z lekarniškim inventarjem in koncesijo je odkupil od prejšnjih lastnikov, zakoncev Prull, leta 1927 pa se je z družino vrnil v Maribor. Kot vodja mestne lekarne pri orlu je deloval vse do leta 1949. Njegov prispevek k razvoju farmacije in raziskovanju njene zgodovine v Mariboru ni ostal pozabljen. Na Teznem danes po njem nosi ime Minarikova ulica, ki ohranja spomin na pomembnega mariborskega farmacevta.
Ulica, ki je skozi zgodovino večkrat zamenjala ime
Lekarniška ulica ni bila le priča razvoju mesta, temveč so se v njenih poimenovanjih odražale tudi politične in družbene spremembe. Kot pojasnjuje Ambrožič, mariborski zgodovinar Sašo Radovanovič v svoji knjigi Mariborske ulice nekoč in danes navaja, da so leta 1919 nemško ime ulice poslovenili v Lekarniško ulico. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno preimenovali v Apothekergasse, po osvoboditvi maja 1945 pa je znova dobila slovensko ime Lekarniška ulica, ki ga nosi še danes.
[[image_5_article_93697]]
Čeprav gre danes za eno krajših ulic v starem mestnem jedru, njena zgodovina tako odraža različna obdobja razvoja Maribora, od srednjeveškega mesta do političnih prelomnic 20. stoletja.
Z novo podobo postaja del kulturnega središča Rotovž
Danes Lekarniška ulica vstopa v novo poglavje svoje zgodovine. Njena prenova je povezana s projektom Centra Rotovž, s katerim Maribor na območju Rotovškega trga vzpostavlja novo kulturno središče. V kompleksu so predvidene tri pomembne kulturne ustanove: osrednja enota Mariborske knjižnice, razstavni prostori Umetnostne galerije Maribor in Art kino.
Prenovljena Lekarniška ulica ponovno povezuje Glavni trg s Slomškovim trgom, pri njeni ureditvi pa so posebno pozornost namenili tudi izbiri materialov. Talna površina je preplastena z avtohtonim pohorskim granodioritom, s čimer se njena podoba navezuje na ureditev Glavnega trga in Koroške ceste.
Tako uličica, ki je bila v pisnih virih omenjena že v 14. stoletju, tudi danes ostaja pomemben del mariborskega mestnega jedra. Nekoč je bila povezana s cerkvijo in lekarniško dejavnostjo, danes pa se vključuje v prostor, namenjen kulturi in javnemu življenju.
[[image_1_article_93697]]
