Na današnji novinarski konferenci so predstavili rezultate in nadaljnje aktivnosti letošnje, že osme čistilne akcije ''Moji odpadki, moja skrb'', ki je tudi tokrat povezala občane, javna podjetja, šole in številna društva. 

Naslednje leto bodo čistilno akcijo poskusili še razširiti

"Za nas je ta čistilna akcija zelo pomembna, saj nas poveže in nam pokaže, kje so še naše priložnosti, da smo še boljši. Takrat gremo tudi mi na teren in pogledamo naše mesto v vsak kotiček," je za začetek povedala Eva Lozina, vodja Kabineta župana Mestne občine Maribor ter se zahvalila vsem, ki so pri akciji sodelovali. 

[[image_1_article_87490]]

Tudi letos so organizirali Naš eko dan, v sklopu katerega je več kot 200 zaposlenih iz MOM in JHMB skupaj stopilo na ulice. "Zamenjali smo tipkovnice in naše pisarne za teren ter prebarvali več kot 3000 kvadratov površin, zasadili skoraj 500 trajnic in poskrbeli, da je naše mesto boljše in lepše," je opisala Lozina.

Čistilno akcijo bodo poskušali razširiti in se povezati tudi s sosednjimi občinami, ki se podobnih akcij lotevajo že sedaj. "Tako bo od župana MOM vsem sosednjim občinam prišel predlog, da bi naslednje leto imeli skupno veliko čistilno akcijo ter se tako povezali tudi v tem," je pojasnila.

V okviru akcije, ki se bo zaključila na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila, načrtujejo še kar nekaj aktivnosti, in sicer se bo v petek, 17. aprila, Florina pokazala v vsem svojem sijaju, kot ga poznamo že iz preteklih let, ter na večih lokacijah zasajevala in urejala okolico. Jutri, 16. aprila, bodo v okviru projekta Langerjeva vila skupaj z otroci iz Vrtca Ivana Glinška zasadili drevesa, v torek, 21. aprila, pa bodo na Greenwichu ponovno postavili znamenito telefonsko govorilnico, ki so jo prejeli od pobratenega mesta Greenwich, s katerim naslednje leto obeležujemo 60. obletnico.

Največ odpadkov zbrali v Bresternici, Kamnici in Dogošah

Kot je povedala Irena Bartok iz JHMB, je v zadnjih treh letih mogoče zaznati upad zbranih količin v sklopu čistilne akcije. V letu 2024 je bilo zbranih 12 ton mešanih komunalnih odpadkov in ena tona zelenega odreza, lani osem ton mešanih komunalnih odpadkov in pol tone zelenega odreza, letos pa je številka padla na sedem ton, od katerih je približno ena tona kosovnih odpadkov, ostalih šest ton pa mešanih komunalnih odpadkov, in 500 kilogramov zelenega odreza. Kot pozitivno je izpostavila predvsem dejstvo, da je bilo letos opaženih minimalno število nevarnih odpadkov.

"Največ odpadkov se je zbralo na levem bregu na območju Bresternice in Kamnice ter na desnem bregu na območju Dogoš, in sicer na mikrolokaciji NK Dogoše, kjer so zaposleni iz Snage, ki so pobirali odpadke po zaključku akcije, priznali, da so se tamkajšnji občani zelo dobro zorganizirali, resnično počistili naravo ter zbrali ogromno odpadkov."

[[image_2_article_87490]]

"Rahel upad zbranih količinsko za čistilne akcije je zagotovo spodbuden znak, da ozaveščenost občanov narašča. K temu verjetno doprinese tudi bolj odgovoren odnos ljudi tako do odpadkov kot do okolja," je poudarila Bartokova. Zasluge za to pripisuje predvsem izobraževanju in ozaveščanju o odgovornem ravnanju z odpadki. V sredo, 22. aprila, med 9. in 13. uro na Glavnem trgu Snaga pripravlja ozaveščevalni dogodek, katerega osrednja nit bo prepoznavanje odpadkov.

Omenila pa je še en dogodek, ki bo zagotovo raznežil srce vsakega ljubitelja štirinožnih prijateljev, ter kateremu izmed kosmatincev pomagal najti topel dom. Gre za obeležitev preteklega dneva zapuščenih živali, ob katerem Zavetišče za živali Maribor to soboto pripravlja prav poseben dogodek. Osrednja točka bo Parada tačk, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali vse kosmatince iz zavetišča in morda našli svojega novega hišnega ljubljenčka.

Studence bodo od petka dalje krasile hortenzije

Miha Kuhar iz Nigrada, ki prav tako spada v skupino JHMB, je predstavil aktivnosti Florine, znane blagovne znamke, katero je letos v upravljanje dobil Nigrad. "Mestne četrti in krajevne skupnosti Tabor, Studenci, Pobrežje, Tezno, Brezje, Dogoše, Zrkovci vsako leto izražajo željo po tem, da bi se uredilo določene dele v njihovi skupnosti," je povedal in dodal, da so letos v sodelovanju s krajinsko arhitektko ter občino uskladili njihove želje ter pričakovanja z razpoložljivimi možnostmi. V okviru čistilne akcije so jim podarili kar nekaj rastlin in zasadili korita. 

[[image_3_article_87490]]

"Plevelili smo zapuščena korita oziroma zapleveljene površine po mestu, v centru. Pri zasaditvah smo prejeli pomoč tudi z občine in holdinga," je opisal izvedene aktivnosti.

Kot pomembno in predvsem lepo pridobitev je omenil Čufarjevo ulico, v petek, 17. aprila, pa bodo na Studencih zasadili hortenzije. "Trudimo se, da v najkrajšem možnem času izpolnimo čim več želja, ampak je to včasih težko. Zato se s predstavniki četrti in skupnosti pogovarjamo o smotrnosti določenih posegov, o tem, kako aktivno skrbeti za rastline, ki bodo posajene, in na kakšen način jih zdrževati v prihodnje," je še dodal. 

Pobeljene stene bodo pografitirali z motivi Maribora

Prihajajoči projekt Festival grafitov, ki je bil izbran v okviru participativnega proračuna MOM, je predstavila koordinatorka Doris Špurej iz Mladinskega kulturnega centra Maribor. Dvodnevni dogodek bo sicer potekal v mesecu maju, a so del predfestivalskega dogajanja izvedli kar v sklopu čistilne akcije, v soboto, 18. aprila. "Vse površine, ki so bile v okviru čistilne akcije pobeljene, bomo pografitirali z grafiti, ki so povezani z mestom Maribor," je napovedala in pojasnila, da bodo motivi predvsem znamenitosti ter drugi elementi zgodovine in identitete mesta. 

[[image_4_article_87490]]

"Akcijo bo koordiniral Mirko Jović, sodeloval bo tudi grafitar Marko Šerbinek ter drugi lokalni mariborski grafitarji."

Festival grafitov se bo nadaljeval v soboto, 30. maja, ko bodo lokalni grafitarji, skupaj s znanimi imeni iz Hrvaške in Srbije, pografitirali največjo steno pod železniško postajo Sokolska Maribor. Nadaljevali bodo v nedeljo, 31. maja, z delavnico grafitiranja, ki se je lahko udeležijo vsi, ki se želijo preizkusiti v grafitiranju.

"Mestna občina Maribor s podporo tovrstnim projektom aktivno spodbuja grafitiranje kot legitimno obliko umetniškega ustvarjanja. Že v preteklosti je s tem, ko je vzpostavila legalne površine, dala prostor za kakovostno in odgovorno ustvarjanje v javnem prostoru. To nam je še posebej pomembno, ker je grafitiranje pogosto enačeno z vandalizmom, kar pa seveda ni res," je zaključila Špurejeva.