Univerza v Mariboru bo v okviru projekta Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur 2 (RIUM 2) pridobila vrhunsko znanstvenoraziskovalno opremo v skupni vrednosti več kot 20,4 milijona evrov. Naložba bo namenjena krepitvi obstoječih raziskovalnih zmogljivosti in vzpostavljanju pogojev za razvoj novih raziskovalnih ter inovacijskih dejavnosti, so sporočili iz Univerze v Mariboru.
Projekt poteka v okviru Tehnološko-inovacijskega centra Univerze v Mariboru (platforma INNOVUM) in je umeščen v evropsko kohezijsko politiko za programsko obdobje 2021–2027. Sofinancirata ga Republika Slovenija prek Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V okviru projekta bo na devetih fakultetah nameščenih 47 raziskovalnih sistemov, ki bodo po načelu odprtega dostopa na voljo tudi drugim slovenskim raziskovalnim organizacijam, v določenem obsegu pa tudi gospodarstvu.
V ospredju naravoslovje, tehnika in napredni materiali
Nova oprema bo prednostno podpirala raziskovalno delo na področjih naravoslovja in tehnike. Med ključnimi področji so produktno in procesno inženirstvo, sintezna kemija, raziskave materialov ter računalništvo in informatika.
Naložba bo hkrati okrepila raziskave na področju ved o življenju, med drugim molekularne biologije, fiziologije in okoljske biologije, ter prispevala k razvoju družboslovnih in humanističnih ved, so pojasnili.
Investicije sledijo prednostnim usmeritvam Slovenske strategije pametne specializacije (S5), zlasti na področjih tovarn prihodnosti in naprednih materialov.
Nadaljevanje projekta RIUM
RIUM 2 predstavlja nadaljevanje projekta RIUM, v okviru katerega je Univerza v Mariboru že vlagala v razvoj raziskovalne infrastrukture na področjih naprednih materialov, varne hrane in pametnih energetskih sistemov.
Nova faza projekta naj bi nadgradila dosedanje zmogljivosti in jih povezala v širši raziskovalni ekosistem. Po navedbah univerze cilj naložbe tako ni zgolj posodobitev opreme na posameznih fakultetah, temveč dolgoročna krepitev raziskovalne konkurenčnosti vzhodne Slovenije.
Odprta infrastruktura za raziskovalce in gospodarstvo
Pomemben element projekta je načelo odprtega dostopa. Raziskovalna infrastruktura bo poleg raziskovalcev Univerze v Mariboru dostopna tudi drugim slovenskim raziskovalnim organizacijam, del zmogljivosti pa bo namenjen sodelovanju z gospodarstvom.
Na univerzi pričakujejo, da bo takšna ureditev spodbudila tesnejše povezovanje akademskega okolja in podjetij ter pospešila prenos znanja in novih tehnologij v prakso.
Več raziskovalne odličnosti in manj bega možganov
Med pričakovanimi učinki projekta so povečanje raziskovalne odličnosti, večja inovacijska dejavnost in večja mednarodna prepoznavnost Univerze v Mariboru. Naložba naj bi prispevala tudi k večjemu številu znanstvenih objav in mednarodnih patentnih prijav.
Projekt naj bi imel širše učinke tudi na trg dela. Na univerzi pričakujejo ustvarjanje novih delovnih mest ter izboljšanje pogojev za razvoj človeških virov. Hkrati naj bi sodobnejša raziskovalna infrastruktura prispevala k zmanjševanju bega možganov iz regije in privabljanju visoko usposobljenih strokovnjakov iz drugih okolij, so prepričani na UM.
Dolgoročno si na Univerzi v Mariboru obetajo tudi nastanek novih visokotehnoloških zagonskih in odcepljenih podjetij.
Cilj je razvoj inovacijskega ekosistema vzhodne Slovenije
Naložba v okviru RIUM 2 po navedbah Univerze v Mariboru predstavlja nadaljevanje razvojne usmeritve, začrtane s projektom RIUM. Ambicija univerze je pri tem širša od zagotavljanja raziskovalne infrastrukture.
Cilj je vzpostaviti in krepiti regionalni inovacijski ekosistem, ki bo omogočal zadrževanje perspektivnih raziskovalcev, privabljanje vrhunskih strokovnjakov ter tesnejše povezovanje raziskovalnega okolja z gospodarstvom.
Na univerzi ocenjujejo, da lahko izboljšani raziskovalni pogoji dolgoročno pomembno prispevajo k trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju vzhodne Slovenije.
