Mariborski Mestni park je eden najbolj prepoznavnih zelenih kotičkov mesta, njegova zgodovina pa sega več kot 150 let v preteklost. Med njegovimi posebnostmi je tudi Rožni grič, ki s svojim paviljonom, vijugastimi potmi in bogato zgodovino predstavlja pomemben del parkovne dediščine. Konec oktobra pa je ta priljubljeni kotiček postal tarča vandalizma.

O pomenu Mestnega parka, zgodovini Rožnega griča in poškodovanju njegove ureditve smo se pogovarjali z Borutom Ambrožičem iz Hortikulturnega društva Maribor, kjer takšna dejanja najostreje obsojajo.

Mestni park, kot ga poznamo danes, je nastajal že pred več kot 150 leti

Mariborski Mestni park velja v očeh arboristov in poznavalcev parkovnih zasaditev za enega zanimivejših evropskih parkov. Njegova zasnova temelji na angleškem krajinskem slogu, ki se je uveljavil v začetku 18. stoletja. Zanj so značilni premišljeno razporejena drevesa, obsežne travnate površine, vodni elementi, vijugaste poti in razgiban teren. Prav slednjega so snovalci mariborskega parka med drugim ustvarili z oblikovanjem Rožnega griča.

[[image_3_article_94258]]

Začetki parka segajo v 19. stoletje, ko se je mestna oblast začela vse bolj zavedati pomena javnih zelenih površin. Leta 1869 je bilo ustanovljeno Mariborsko olepševalno društvo, ki je prevzelo pomembno vlogo pri urejanju in zasaditvi parka. Med letoma 1869 in 1872 so pod strokovnim vodstvom graškega vrtnarja Franza Marauschegga zasadili prvi drevored divjih kostanjev, ki še danes predstavlja enega prepoznavnejših delov parka, čeprav so posamezna drevesa skozi desetletja večkrat nadomestili. Društvo je do začetka druge svetovne vojne sodelovalo tudi pri urejanju drugih javnih zelenih površin v mestu. Njegovo poslanstvo danes nadaljuje Hortikulturno društvo Maribor.

Rožni grič je nekoč krasilo pravo razkošje vrtnic

Posebno mesto v zgodovini parka ima Rožni grič oziroma Rožni griček, nekoč znan tudi pod nemškim imenom Rosenhügel. Gre za manjšo vzpetino, ki je nastala v 19. stoletju kot del premišljeno oblikovane parkovne krajine.

[[image_4_article_94258]]

Na vrhu griča stoji krožni paviljon z litoželeznimi stebri, ki so ga v prvih desetletjih po nastanku krasile številne vrtnice plezalke. Prav po njih je grič dobil svoje ime. Sčasoma pa so drevesa v okolici zrasla in ustvarila vse več sence, zaradi česar razmere za rast vrtnic niso bile več tako ugodne.

V neposredni bližini raste tudi prav posebno drevo, sekvoja oziroma mamutovec. Kot pojasnjuje Ambrožič, naj bi ga po ustnem izročilu znane mariborske vrtnarske družine Urbanek posadil njihov praded, ki je pred več kot stoletjem prišel v Maribor kot strokovnjak na področju hortikulture.

Pred dvema letoma so ga obnovili, zdaj je postal tarča vandalov

Rožni grič je leta 2024 doživel pomembno prenovo v okviru mariborskega participativnega proračuna. Obnovljene so bile pešpoti, osrednja ploščad in paviljon, nameščene so bile nove klopi, ponovno pa so zasadili tudi vrtnice. Del sredstev za prenovo sta z donacijo prispevala zakonca Zlatka in Jure Šmarčan.

Toda konec oktobra 2026 je bil Rožni grič poškodovan zaradi vandalizma. V Hortikulturnem društvu Maribor so nad dejanjem ogorčeni in opozarjajo, da ne gre zgolj za poškodovanje parkovne ureditve, temveč za poseg v skupno naravno in zgodovinsko dediščino mesta.

»V Hortikulturnem društvu Maribor taka dejanja najostreje obsojamo. Vse zelene javne površine v mestu so naša skupna naravna dediščina, ki jo moramo spoštovati in tudi poznati,« poudarja Ambrožič.

Mestni park skriva okoli 120 različnih drevesnih vrst

Mariborski Mestni park ni pomemben le zaradi svoje zgodovine in urejenosti, temveč tudi zaradi izjemne rastlinske raznovrstnosti. V njem uspeva okoli 120 različnih drevesnih vrst, zaradi katerih se njegova podoba spreminja skozi vse letne čase. Posebej izrazita je jeseni, ko listavci zažarijo v različnih barvah, odpadlo listje pa pod krošnjami ustvari pisano preprogo.

Kot pojasnjuje Ambrožič, odpadlo listje ni zgolj estetska posebnost, temveč ima pomembno ekološko vlogo. Deluje kot naravno gnojilo, izboljšuje kakovost tal in zagotavlja zavetje številnim živalim, med drugim žuželkam, žabam in ježem. V zaledju parka se raztezajo tudi mariborski mestni gozdovi, ki so posebej zavarovani.

[[image_1_article_94258]]

Širše območje Mestnega parka je zavarovano kot spomenik oblikovane narave, njegov ožji del pa ima tudi status oblikovane naravne vrednote lokalnega pomena. Takšno varstvo poudarja pomen prostora, ki so ga generacije prebivalcev skozi desetletja oblikovale, ohranjale in uporabljale za druženje, sprostitev ter stik z naravo.

»Zelene površine so naša skupna naravna dediščina«

V Hortikulturnem društvu Maribor ob poškodovanju Rožnega griča opozarjajo na širši pomen zelenih površin v mestu. Parki niso zgolj prostori za sprehode in rekreacijo, temveč tudi pomembna območja biotske raznovrstnosti, naravne sence, kulturnega dogajanja in zgodovinskega spomina.

Prav zato je po njihovem prepričanju pomembno, da se prebivalci zavedajo vrednosti takšnih prostorov in jih tudi ustrezno varujejo.