Dr. Matjaž Vogrin, dr. med., strokovni direktor UKC Maribor, je povedal, da je v času covid krize prišlo do izjemne redukcije dela na Kliniki za kirurgijo. »Številne etaže so namenjen covid bolnikom in številni zdravniki ter medicinske sestre so premeščeni na oddelke za zdravljenje covid bolnikov. To povzroča izjemno stisko, ne samo pacientom, temveč tudi zdravstvenim delavcem, ki svojih pacientov ne morejo zdraviti v optimalnem času. Kolateralna škoda je zaradi covid krize pri bolnikih, ki niso oboleli za covidom, izjemno velika.«
Dr. Igor Movrin: Operativne programe imamo prepolovljene
Dr. Igor Movrin, docent na Medicinski fakulteti in organizacijski vodja Klinike za kirurgijo, je poudaril, da imajo na kliniki zaradi trenutne covid situacije velike organizacijske težave: »Ne toliko s pozitivnimi kirurškimi pacienti, pač pa smo bolj prizadeti indirektno; na račun zagotavljanja potrebnega kadra na covid deloviščih in zagotavljanja prostorskih možnosti. V tem trenutku imamo na Kliniki za kirurgijo od 15-ih etaž na razpolago le sedem, ostale so namenjene za covid aktivnosti. Obenem gostimo tudi Kliniko za ginekologijo, saj so tudi njihove kapacitete namenjene covid bolnikom. Operativne programe imamo prepolovljene, z veliko težavo dnevno zagotavljamo zgolj nujne posege. Elektivni operativni posegi so praktično vsi odpovedani. Pri najzahtevnejših posegih smo dodatno omejeni z zmanjšanjem intenzivnih postelj za ne-covid bolnike, zaradi česar imamo velike težave z izvajanjem nujnih kirurških posegov. Iz Klinike za kirurgijo za potrebe covid delovišč trenutno zagotavljamo 65 medicinskih sester, med njimi 40 diplomiranih in 25 zdravstvenih tehnikov, in klinika na covid deloviščih sodeluje z 20-mi zdravniki.«
Dr. Miha Antonič: Z veliko težavo zagotavljamo operacije najnujnejšim bolnikom
Dr. Miha Antonič, predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo, je dejal, da imajo tudi na kardiokirurgiji velike težave zaradi prenosa kadra in prostorov za potrebe covid bolnikov. »Specifika kardiokirurške oskrbe je takšna, da vsak bolnik po operaciji do stabilizacije stanja nujno potrebuje obravnavo v enotah intenzivne terapije. Zaradi zmanjšanja kapacitet smo tudi mi bili posledično prisiljeni zmanjšati operativni program. Z veliko težavo zagotavljamo operacije najnujnejšim bolnikom, tistim, ki na operacijo čakajo hospitalizirani v bolnišnici. V zadnjih dveh, treh tednih zato ne moremo klicati bolnikov na operacijo srca od doma. Ne glede na to, da imajo nekateri stopnjo nujnosti zelo hitro.«
Dr. Janez Ravnik: Namesto petih dni, ki so namenjeni za operacijo nevrokirurških bolnikov, so zdaj temu namenjeni samo štirje dnevi
Dr. Janez Ravnik, vodja Oddelka za nevrokirurgijo, pravi, da so se operacije prestavljale že pred covid časi, zdaj pa se je to izrazito poslabšalo. »Naš oddelek – prva etaža kirurške stolpnice je že več kot eno leto zaseden in je namenjen covid intenzivni enoti. Kar se tiče poškodb glave, je bilo boljše le v prvem valu, ko je bil lockdown, ko so ljudje ostajali več doma. Poškodb glave zdaj ni nič manj, imamo pogoste urgence, bolniki potrebujejo intenzivno terapijo. Prav tako se ni zmanjšalo število bolnikov z možganskimi tumorji, se je pa zmanjšala zmožnost operativnih programov. Namesto petih dni, ki so namenjeni za operacijo nevrokirurških bolnikov, so zdaj temu namenjeni samo štirje dnevi, kar pomeni, da dnevno lahko operiramo enega, največ dva bolnika z možganskim tumorjem. Število intenzivnih postelj se tudi pri nas za ne-covidne bolnike nadalje zmanjšuje, bolnikov ni pa nič manj. V prihodnjih tednih pa pričakujemo, da se bo situacija še poslabšala in da bo še več bolnikov, ki bodo ustrezne oskrbe deležni pozno, mogoče tudi prepozno.«
