V porečju reke Pesnice, od Svečine do Trnovske vasi, je po zadnjem štetju, ki so ga opravili člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kar 25 gnezditvenih lokacij štorkelj. Gre za skoraj desetino vseh evidentiranih gnezd belih štorkelj v Sloveniji.

Populacija mladičev je stabilna 

Kot nam je povedal ljubiteljski ornitolog Robert Šiško, ki je tudi član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in soustanovitelj skupine LiVe reke Pesnice, so ornitologi omenjenega društva letos na tem območju našteli 48 mladih belih štorkelj, v lanskem letu je bila ta številka 53, v letu 2024 pa 43. "Gre za stabilno število mladičev, kar pomeni, da se populacija trenutno ne zmanjšuje, hkrati pa si želimo, da bi bile razmere za štorklje še ugodnejše. Če bi bilo več mokrotnih travnikov in več ekstenzivno upravljanih površin z bogatejšo rastlinsko pestrostjo, bi bilo tudi več hrane za štorklje. Tam je več velikih kobilic, kuščarjev in drugega plena, ki predstavlja njihovo glavno prehrano," pojasnjuje.

Izgub zaradi vremena niso zabeležili 

Mladiči so trenutno v zaključni razvojni fazi. Najbolj razviti bodo po ocenah v dveh do treh tednih že začeli zapuščati gnezda. "Mladiči štorkelj na lenarški avtobusni postaji so med temi 25 gnezdišči najbolj razviti. Kmalu bodo začeli razpirati krila in odstranjevati zadnjih puh. V treh tednih bodo že prvič poleteli."

[[image_1_article_89925]]

Ker imajo zdaj mladiči že pravo perje, so tudi bolje zaščiteni pred neurji in morebitno točo. Šiško nadaljuje, da izgub mladičev zaradi vremena, enkrat je na območju Lormanja in Šetarove padala tudi toča, niso zabeležili: "Živali so na takšne vremenske razmere precej dobro prilagojene. Tokrat na našem območju ni bilo poginov zaradi neurij. Mladiči so najbolj ogroženi, ko še nimajo pravega perja, ampak puh. Če jih takrat starši ne pokrijejo s svojimi krili in jih zaščitijo, težje preživijo." Drugače pa je bilo ponekod na ljutomerskem območju. 

Robert Šiško poudarja, da imajo pri iskanju novih gnezd pomembno vlogo tudi domačini. Prav po zaslugi občanke so letos izvedeli za novo gnezdo v Močni, zato ljudi pozivajo, naj jim sporočijo opažanja o gradnji novih gnezd ali drugih zanimivostih, povezanih z belimi štorkljami. Ob tem vabijo tudi nove prostovoljce, predvsem mlade biologe in ljubitelje narave, ki bi želeli z njimi sodelovati, naj se jim pridružijo. 

[[image_2_article_89925]]

Obročkanje razkriva njihove dolge poti in nove domove

Sredi junija so zaposleni v centru za obročkanje ptičev, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, opravili obročkanje (označevanje) mladih belih štorkelj na območju celotne Slovenije. Vsako leto v tem terminu obročkajo mladiče v istih gnezdih. Gre za od 10 do 15 odstotkov vseh gnezd v Sloveniji.

[[image_3_article_89925]]

"Na območju porečja reke Pesnice se ponavadi obročkata gnezdi v Benediktu in Lormanju. V Benediktu so letos štirje zdravi mladički, v Lormanju trije. Obročki nam sporočijo marsikaj zanimivega. Ker bela štorklja odrašča kar tri do štiri leta, se medtem seveda tudi vsaj trikrat seli v Afriko čez zimo. V tem času si tudi najde primernega partnerja in potem si nekje v Evropi najdeta svoj dom. Po štirih letih je lahko to seveda kar prej daleč od kraja, kjer sta bila oba izvaljena. Na našem območju porečja reke Pesnice imamo že bele štorklje iz Poljske, Avstrije, večina pa jih je seveda iz Slovenije. V Lormanju je v letih 2024 in 2025 gnezdila ena iz Avstrije. Lani jo je avgusta nesrečno ubila elektrika, zato si je mesto tukaj našel drugi štrk. Ta pa je bil izvaljen leta 2022 v Predanovcih na Goričkem. V Močni, kjer pa je letos nastalo čisto novo gnezdo, pa je ena od belih štorkelj nekje iz notranjosti Slovenije - Bele krajina, mogoče Dolenjske. Čakamo še na točen podatek. Ker pa je ta štorklja stara šele eno ali maksimalno dve leti, še ni spolno dozorela, vemo zagotovo, da je  letošnje gnezdenje vaja za naslednja leta. Tako je bilo tudi v Lormanju ter tudi v centru Lenarta, na bloku v Nikovi ulici za knjižnico. Vsaj dve do tri leta so vadile in se učile, kako valiti in prinašati hrano partnerju na gnezdo," še zaključi Robert Šiško.