Pobuda Maribor proti sežigalnici je danes pred javno predstavitvijo projekta Energijska izraba odpadkov - EIOM organizirala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila zdravstvena, okoljska in ekonomska tveganja morebitne sežigalnice odpadkov.

"Sežig je najdražji način ravnanja z odpadki"

Katja Sreš iz Ekologov brez meja je dejala, da odpadki niso naravni pojav in da nastajajo zaradi odločitev, ki jih sprejemamo pri načrtovanju izdelkov, proizvodnji, potrošnji in ravnanju z viri. Sežig odpadkov je po njenih besedah priznanje, da ne vemo več, s kakšnimi izdelki imamo opravka, in da se nočemo soočiti z dejstvom, da nekateri med njimi sploh ne bi smeli biti na trgu. Namesto da bi odpravljali vzroke, odstranjujemo posledice, stroške tega pa nosi družba. Dejala je, da je sežig najdražji način ravnanja z odpadki in pridobivanja toplote.

[[image_3_article_89534]]

"Javna sredstva bi morali vlagati v tehnologije, ki bodo relevantne in perspektivne se desetletja, ne pa se za 30 let zavezati k vzdrževanju preteklosti," je dejala in ob tem dodala, da se evropske države, ki so najbolj stavile na sežig, danes soočajo z vprašanjem, kako zmanjšati svojo odvisnost od teh objektov.

Maribor je po kakovosti zraka med 25 odstotki najbolj onesnaženih mest v Evropi

Sara Levart, zdravnica iz oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, je opozorila, da po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar 99 % svetovne populacije diha zrak, ki zaradi onesnażenosti presega mejne vrednosti priporočil. "Poleg različnih plinov so z vidika vpliva na dihala problematični delci PM 2,5 in 10 mikronov. Akutno ali kronično vdihavanje PM delcev povzroči okvaro sluznice v dihalnih poteh in pljučih ter pomembno vpliva na razvoj ali poslabsanje respiratornih bolezni. Povečano je tveganje za razvoj astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOB), večje je tudi tveganje za nenadna poslabšanja teh dveh," je razložila.

[[image_1_article_89534]]

Aktivisti so poleg tega opozorili, da je nesprejemljivo, da v take razmere dodajamo še sežigalnico. Zraven že naštetih bolezni zaradi onesnaženega zraka zdravstvena stroka pri nas in v tujini namreč opozarja, da prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji bezgavk, pljuč in debelega črevesja.

"V sežigalnicah nastajajo koktejli snovi, ki jih ne moremo predvideti"

Ana Lah iz pobude Maribor proti sežigalnici je bila v nadaljevanju kritična do meritev, ki jih izvajajo pri EIOM-u na kraju, kjer trenutno ne stoji nič.

"Vseh okoljsko spornih in nevarnin snovi niti ne poznamo in zanje nimamo mejnih vrednosti. Filtracijski sistemi nikoli ne filtrirajo vsega. V sežigalnicah nastajajo koktejli snovi, ki jih ne moremo predvideti. Veter bo te delce raznosil, pristali pa ne bodo samo na Teznem in Taboru, ampak tudi na Pobrežju, v Brezju in Stražunskem gozdu, v Centru, Magdaleni, Novi vasi, Košakih, Koroških vratih, v Radvanju, Razvanju, na Studencih, v Malečniku, v Pekrah in Limbušu, v Miklavžu, Hočah. Namesto sežigalnice potrebujemo učinkovit mestni sistem, ki bo ločeno reševal problem ogrevanja in odpadkov," je izpostavila.

[[image_2_article_89534]]

Arne Vehovar iz ljubljanske iniciative Kakšno mesto hočemo je izpostavil, da s sežigalnicami postajamo družba, ki si na deklarativni ravni prizadeva za zmanjševanje količin odpadkov, a je hkrati od njih odvisna: "Namesto da bi ambiciozno in radikalno zastavili sistemske rešitve za zmanjševanje nastajanja odpadkov, smo se raje sprijaznili z dejstvom, da bo količina odpadkov počasi naraščala, mi pa jih bomo kurili in toploto uporabljali za ogrevanje. Ce bo zaradi tega vsako leto umrlo nekaj ljudi več in bo več pljučnih in drugih bolezni neposredno povezanih z onesnazenim zrakom, je to pač kolateralna škoda." Dejal je še, da bi država lahko sprejela zakon o kavcijskem sistemu, ki bi vodil do višje stopnje recikliranja. Uvedli bi lahko sisteme ponovne uporabe ter strožja merila glede količin in oblikovanja materialov za embalažo.

Kako bo sežigalnica vplivala na zdravje ljudi?

[[image_4_article_89534]]

Fredi Magdič iz Civilne iniciative Tezno pa je za konec opozoril, da si gradnjo sežigalnice želijo predvsem lobiji. "V svojih prizadevanjih, da bi javnost prepričali o neoporečnosti objekta, nam slikajo katastrofične scenarije, če se z njimi ne bomo strinjali. Vendar pa so v hlepenju po dobičku pripravljeni žrtvovati zdravje ljudi, tvegati onesnaženje okolja in v zakup vzeti celo prezgodnje smrti. Pritiskajo, da se mora projekt izvesti takoj, ob tem pa zamolčijo, da obstajajo drugačne, okolju prijaznejše rešitve, kijin v Evropi in svetu že uspešno uporabljajo," je bil kritičen.

Sogovorniki so v nadaljevanju izpostavili, da bo sežigalnica ogrozila naše zdravje in zdravje naših otrok. "Nove študije razkrivajo zaskrbljujoče vrednosti dioksinov, težkih kovin in večnih kemikalij v okolici sežigalnic odpadkov v Španiji, Franciji in na Nizozemskem. Sežigalnice ne le onesnažujejo zrak, temveč tudi dolgoročno zastrupljajo naša tla in vodo. S sežigalnico se v času podnebne krize odpovemo podnebnim ciljem. Izpusti toplogrednih plinov so pri sežigu tudi dvakrat višji od izpustov proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina in pogosto presegajo celo izpuste od premoga. Poleg tega sistem sežigalnice nenehno potrebuje odpadke, kar je v nasprotju s cilji zmanjsevanja nastanka odpadkov," so opozorili.

"S sežigalnico se zaklenemo za 30 let. Koncesija je podeljena za 30 let, kar pomeni, da se za naslednjih 30 let financno in razvojno "zaklenemo" v zastarel, potraten sistem, ki ne rešuje problema nastanka odpadkov."

[[image_5_article_89534]]

"Odpadke ustvarjamo vsi, zanje moramo prevzeti odgovornost"

Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je kasneje v dvorani predstavil povsem drugačne argumente in poudaril, da je energijska izraba odpadkov nujna za lokalno samooskrbo in energetsko varnost. Pojasnil je, da vsako sekundo v Sloveniji nastane 7 kilogramov odpadkov, ki jih ni možno reciklirati, kar pomeni, da vsake tri dni z njimi napolnimo olimpijski bazen v Pristanu in vsako leto cel stadion Ljudski vrt. Odpadke po njegovem mnenju nenehno ustvarjamo vsi, ne glede na to, na kateri strani argumentov stojimo. Maribor želi zato razviti varen, sodoben in okoljsko nadzorovan objekt širšega regijskega pomena s kapaciteto 50.000 ton odpadkov letno.

Župan meni, da pri sodobnih tehnologijah vprašanje ni več zdravje ali cenejša energija, temveč to, kako zanesljivo zagotoviti oboje hkrati. Z lastnimi odpadki, ki jih zdaj Mariborčani drago vozijo drugam, bi lahko prek daljinskega ogrevanja oskrbovali 14.000 gospodinjstev, kar predstavlja več kot tretjino prebivalstva mesta, in 200 poslovnih subjektov. To je strateška odločitev o dolgoročnem ravnanju z odpadki, ki bo povečala odpornost mesta na zunanje pretrese, kot so vojne in energetske krize. Arsenovič je izpostavil, da v Evropi uspešno deluje že več kot 500 takšnih objektov, pri čemer jih ima sosednja Avstrija 12, Italija 36, Nemčija pa kar 90. Kot pozitiven primer je navedel Celje, ki z delujočo sežigalnico že dosega najnižje cene ravnanja z odpadki.

[[image_6_article_89534]]

Energetska izraba po njegovem mnenju ni alternativa recikliranju, temveč njegov logičen zaključek znotraj krožnega gospodarstva, kjer odpadki postanejo vir energije in ne zgolj breme. Župan je ob koncu poudaril, da si želi odprtega, iskrenega in spoštljivega dialoga z vsemi civilnimi iniciativami, ter opozoril, da so v času njegovega petminutnega govora v Sloveniji nastale tri tone odpadkov, zato je pozval prisotne, naj prisluhnejo informacijam in si ustvarijo neodvisno lastno mnenje.