Danes je v dvorani Tabor potekal Sejem zaposlitveno-kariernih priložnosti, ki ga je organiziral Zavod RS za zaposlovanje. Gre že za 6. vseslovenski dogodek letos, ki je združil skoraj 120 delodajalcev iz vse Slovenije iz zasebnega in javnega sektorja ter praktično iz vseh dejavnosti, kot tudi druge ključne ustanove s področja kariernega svetovanja ter zaposlovanja. Hkrati je potekal tudi evropski spletni sejem,  kjer so se iskalci zaposlitve lahko povezali z domačimi in tujimi delodajalci.

Na sejmu so se predstavili številni delodajalci

Na sejmu so se lahko predstavili številni delodajalci, ki so lahko predajali pomembne informacije potencialnim iskalcem zaposlitve, slednji pa so se lahko srečali osebno s predstavniki različnih podjetij, univerz in interventnih služb kot so denimo policisti, vojaki ali gasilci. Na sejmu se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki bodo na enem mestu pridobili koristne informacije, navezali prve stike s potencialnimi delodajalci in morda našli tudi priložnost za svojo nadaljnjo poklicno pot.

Dogodek se vedno bolj razvija

O pomembnosti kariernega sejma je spregovorila Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, ki je izrazila zadovoljstvo nad uspehom vseslovenskega karierno-zaposlitvenega sejma. Po njenih besedah se dogodek lepo razvija, kar dokazuje tudi vse večje število obiskovalcev in razstavljavcev, s tem pa se ustvarjajo tudi nove priložnosti.

»Vedno ga obogatimo s kakšnimi dodatnimi popestritvami. Res želimo nagovoriti tako mlade kot brezposelne iskalce zaposlitve in iskalce drugih priložnosti, pomagati delodajalcem najti kader ter predvsem, ker je ta regija obmejna, zadržati kadre doma, posebno mlade, da vidijo, da regija ponuja dobre priložnosti, dobre delodajalce in tudi dobre kadre.«

Po besedah Barbo Škerbinc je njihovo poslanstvo okrepiti podporo športnikom, ki potrebujejo pomoč pri prehodu na trg dela, razvito pa imajo mrežo delodajalcev, ki jih želijo prepričati, da so ljudje s kompetencami kot so odgovornost, urejenost in timsko sodelovanje veščine, ki so zelo zaželene.

So na sejmu aktivni iskalci zaposlitve?

Na vprašanje ali so delodajalci zadovoljni z odzivom, je generalna direktorica izjavila, da si na Zavodu za zaposlovanje želijo motiviranih in aktivnih iskalcev zaposlitve, ki se predstavijo delodajalcem. Odziv na sejmu je dober, tudi delodajalci pa so zadovoljni, saj so na preteklih sejmih že našli ustrezne kandidate. Cilj sejma je predvsem povezovanje iskalcev zaposlitve z delodajalci ter zagotavljanje kakovostnih in dolgoročnih zaposlitev.

[[image_1_article_93532]]

Na sejmu nagovarjajo tudi tujce, ki jih je potrebno aktivirati za trg dela. Zavod pomaga tujcem priti do delodajalcev, pri tem pa jim pomagajo tudi ljudje, ki so že vključeni na trg dela, in različne organizacije za pomoč, s katerimi zelo dobro sodelujejo.

»Mislim, da je naše poslanstvo aktivirati vsak potencial, ki je že pri nas – tako mlade kot starejše, neaktivne in aktivne – da delodajalci najprej pogledajo, kakšen kader imamo doma.«

Kako pomembno je znanje slovenskega jezika?

Barbo Škerbinc prav tako poudarja, da je znanje slovenskega jezika pomembno predvsem pri poklicih, kjer gre za delo s strankami. Hkrati dodaja, da je v Sloveniji veliko možnosti za učenje jezika, med drugim obstajajo tudi brezplačni spletni tečaji, ki se jih lahko tujci poslužijo.

»V določenih poklicih je seveda treba znati jezik. Tujci imajo včasih možnost, da dela s strankami ne opravljajo samostojno, ampak se usposabljajo pod mentorstvom. V tem času se naučijo jezika in ga tudi osvojijo. Različni poklici imajo različne zahteve glede znanja jezika. Seveda si ne želimo zdravnika, ki nas ne bi razumel. Tudi v domu za starejše je treba komunicirati s strankami, prav tako v drugih poklicih. Jezik je torej pomemben, tudi za tujce in njihovo vključevanje v družbo. Zato jih k učenju spodbuja tudi Zavod za zaposlovanje.«

Razmere na trgu dela so se spremenile

Štefan Kušar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport je na sejmu pojasnil, da so se razmere na trgu dela bistveno spremenile, saj povpraševanje po delavcih presega ponudbo. Cilj je zagotoviti prožnejši trg dela ob hkratnem varovanju pravic in varnosti zaposlenih.

Med ključne ukrepe je omenil mehkejši prehod iz izobraževanja na trg dela, posodobitev vajeništva ter spodbujanje vseživljenjskega učenja in prekvalifikacij. Zaradi spreminjajočih se potreb gospodarstva so vse bolj iskani medicinske sestre, gradbeni delavci, varilci in vozniki.

[[image_2_article_93532]]

Posebno pozornost bo treba nameniti tudi težje zaposljivim brezposelnim, med katerimi so invalidi, starejši in mladi brez delovnih izkušenj. Po njegovem mnenju bi z ustreznimi programi lahko prepoznali njihove kompetence in jih v večji meri vključili na trg dela. Ker bo pomanjkanje delovne sile lahko omejilo poslovanje podjetij in širši gospodarski razvoj, bo treba poleg domačih delavcev iskati kadre tudi v drugih državah Evropske unije in tretjih državah, pri čemer pa upoštevati tudi varnostne, družbene in kulturne vidike.

Policija v iskanju novih kadrov

Po besedah Danijela Lorbka, v. d. generalnega direktorja Policije, je zaradi slabe kadrovske situacije v policiji kadrovanje ena od prednostnih nalog, ki jih izvajajo.

Prav zato izkoristijo vsako priložnost, da lahko predstavijo njihovo delo in prepričajo ljudi, kako zanimiv, a hkrati tudi nevaren in težak je poklic policista. 

"Policija izkoristi vsako priložnost. Poleg zaposlitvenih in kariernih sejmov organiziramo tudi dneve odprtih vrat. Zelo odmeven in uspešen je bil dan odprtih vrat na Policijski akademiji. Letos smo v program višje policijske šole sprejeli več kot 220 kandidatov, kar je zelo veliko v primerjavi s prejšnjimi leti," je pojasnil Lorbek. 

V pripravi je tudi nov program srednje policijske šole za pridobitev srednje oziroma pete stopnje izobrazbe, s katerim bodo poskušali povečati število novih policistov, poleg tistih, ki se izobražujejo na višji policijski šoli. Ker se vsako leto upokoji približno 200 do 300 policistov in ker nekateri poiščejo druge zaposlitve, mora policija te številke nadomestiti, da lahko še naprej zagotavljajo ustrezno varnostno situacijo v Sloveniji.

[[image_3_article_93532]]

Lorbek priznava, da trenutno primanjkuje predvsem policistov, ki neposredno delajo na terenu. Le te potrebujejo na policijskih postajah, saj so prvi stik z občani in vsemi, ki imajo kakršne koli težave, obenem pa obravnavajo tudi osnovna kazniva dejanja ter skrbijo za varnost in red v državi. V programu višje policijske šole so letos sprejeli več kot 200 kandidatov, ko bo zaživel novi program srednje policijske šole, pa se Lorbek nadeja, da bodo zapolnili oziroma dobili vsaj polovico toliko kandidatov.