V Avstriji povprečna pokojnina 1700 evrov, v Srbiji le 450 evrov: Kje na lestvici pa smo Slovenci?

V Mariboru od srede, 10. junija, do petka, 12. junija, poteka 16. srečanje direktorjev in ravnateljev pokojninskih in invalidskih zavodov iz držav nekdanje Jugoslavije in Republike Avstrije. Dogodek je osredotočen predvsem na izmenjavo strokovnih izkušenj, predstavitev novosti na področju zakonodaje, v ospredju srečanja je tudi uporaba umetne inteligence za optimizacijo dela zavodov ter aktivnosti za preprečevanje napak in prevar v sistemih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Največji skupni izziv vseh držav je staranje prebivalstva

Na srečanju, ki poteka vsako leto, letos prvič v Mariboru, izmenjujejo izkušnje ter predstavljajo novosti, ki so bile uvedene v preteklem letu. "Izmenjava sprememb je dobrodošla, ker tako vidimo, da lahko kakšne stvari implementiramo tudi v naš sistem oziroma obratno," je pojasnil generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Marijan Papež.

"Povprečna pokojnina v Sloveniji je bistveno višja, kot v ostalih državah na teritoriju skupne države, Avstrijci imajo seveda višje, tako da smo lahko zadovoljni."

Kot pravi, smo, v kolikor bo gospodarstvo dobro delovalo, na dobri poti, da bo sistem še naprej lepo in vzdržno deloval. Vse države pa se soočajo s skupnim izzivom - demografijo oziroma staranjem prebivalstva. "Aktivnega prebivalstva je manj, prejemnikov pokojnin pa čedalje več. Vsi se soočamo s staranjem prebivalstva, tako da morajo vsi zavodi delovati tudi v tej smeri na ravni države," je obrazložil Papež.  

[[image_2_article_89360]]

V smislu razmerja med številom zavarovancev in upokojencev Slovenija v primerjavi z drugimi državami ni v kritični situaciji, prav tako glede deleža prispevkov za pokojninske blagajne. "Z demografijo se nobena izmed držav ne spopada najbolj uspešno, tako da je situacija vseh približno enaka. Moramo pa reči, da je gospodarska situacija v Sloveniji boljša, kot je v drugih državah bivše skupne države," še dodaja.

Pokojninska reforma kot rešitev za problem demografije

Srečanja se je kot predstavnica Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport udeležila tudi Lidija Šubelj, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, ki je udeležencem predstavila dosežke na področju pokojninskega zavarovanja ter ukrep 80/90/100.

[[image_3_article_89360]]

Kot pravi, so v pokojninsko reformo šli z namenom, da bi se lotili problema demografije.

Njena predstavitev zajema tudi urejanje platformnega dela kot nove oblike dela, prekarnost in zmanjšanje le te, novo definicijo delovnega razmerja, ki bi to vse urejala, ter določene novosti na samem področju pokojnin, pokojninskega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja. 

Pokojnine v Sloveniji višje kot na Hrvaškem in v Srbiji, a nižje kot v Avstriji

Srečanja se je udeležilo več delegacij iz držav nekdanje Jugoslavije - Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Severne Makedonije, Srbije - ter avstrijska. Izmenjali so strokovnje izkušnje, predstavili novosti ter iskali rešitve za izzive, s katerimi se soočajo. Kot je dejal Ivan Serdar, ravnatelj Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje, so predstavili nov zakon o pokojninskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. junija lani, v njegovem okviru pa vsi upokojenci prejmejo letni dodatek.

[[image_5_article_89360]]

Sodelovanje med državami je izrednega pomena, še posebej za za mednarodne pokojnine. V Srbiji se v tem smislu letno nakaže več kot 900 milijonov evrov iz več kot 30 držav, največje število upokojencev pa prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, je pojasnil Zoran Panović, direktor Zavoda za socialno zavarovanje Republike Srbije. Na vsakoletnih mednarodnih srečanjih rešujejo tudi konkretne probleme, zato se mu zdi sodelovanje med državami še toliko bolj pomembno.

[[image_4_article_89360]]

Razlike v višini povprečnih starostnih pokojnin držav, ki so se udeležile srečanja, so precejšnje.

Denimo, če v Sloveniji povprečna pokojnina znaša nekaj čez tisoč evrov, so v državah bivše Jugoslavije precej nižje, na Hrvaškem znaša malce pod 750 evrov, v Srbiji pa okoli 450 evrov. Ravno obratno je v Avstriji, kjer povprečje nanese na nekaj več kot 1700 evrov.

[[image_1_article_89360]]

Po besedah direktorja avstrijskega pokojninskega zavoda, Winfrieda Pinggere, se, kljub toliko višjemu znesku povprečne pokojnine, tudi oni soočajo z enakimi izzivi kot ostale države. Dodal je še, da uspejo za pokojnine po zaslugi prispevkov zaposlenih zagotoviti le dve tretjini potrebne vsote, ostalo pa zagotovijo iz proračuna.