Slovenski hrasti se v zadnjih letih soočajo z resno grožnjo, ki s prostim očesom komaj opazna uničuje njihovo listje. Gre za hrastovo čipkarko (Corythucha arcuata), invazivno tujerodno živalsko vrsto.
[[image_4_article_89524]]
"Hrastova čipkarka je bila v Sloveniji prvič zaznana leta 2016, do danes pa se je razširila že po celotni državi," opozarja Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor.
Hrastova čipkarka v desetletju osvojila državo
Ta zgolj 3 milimetre dolga in 1 milimeter široka stenica s sploščenim, kremastim teleson in prosojnimi, čipkastimi krili povzroča ogromno škodo.
"Hrastova čipkarka se pojavlja v skupinah na hrastih, kjer na spodnji strani listov sesa listni sok. Ima dve generaciji na leto. Posledice tega so skodrani, posušeni in razbarvani listi, ki pogosto predčasno odpadejo. Poškodbe so najbolj vidne avgusta in septembra, ko je številčnost čipkark največja. Zaradi ponavljajočih 'napadov' čipkark lahko napadeno drevo oslabi," pojasnjuje Ambrožič in dodaja, da med podobne invazivne vrste pri nas uvrščamo še platanovo in hruševo čipkarko.
[[image_3_article_89524]]
Poleg žuželk drevesa ogroža tudi bolezen hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides), gliva, ki napada listje gradna in doba ter na njih pušča prepoznavne bele pege.
Mariborski hrastovi biseri
Hrasti nimajo izjemnega pomena le v gozdovih kjer prevladujejo vrste kot so dob, graden, puhasti hrast, cer, črničevje in oplutnik, temveč so ključni del mestne pljučne tradicije. V Mariboru imamo nekaj prav posebnih lokacij, kjer ta mogočna drevesa takoj pritegnejo pogled.
"V urbanem okolju mesta Maribor vsekakor izstopa 'hrastova ogrlica', linija odraslih dreves, ki obdaja stolno cerkev sv. Janeza Krstnika, vrste Quercus robur 'Fastigiata' oziroma stebrasti hrast. V preteklih letih smo v pomladanskem času na nekaterih drevesih opazili tudi sršene, ki so se hranili s sladkim drevesnim sokom," opisuje Ambrožič.
[[image_1_article_89524]]
Še starejši pričevalec zgodovine pa stoji ob Dravi. "Izstopa tudi hrast dob pri Sodnem stolpu na Lentu, ki ima status zavarovane naravne drevesne vrednote in je staro vsaj 300 let ali več. Hrast sploh spada v kategorijo dolgoživih dreves in lahko ob optimalnih pogojih dočaka tudi 1.000 let."
Od beneških pilotov do sajenja nove prihodnosti na Cigonci
Zgodovina hrasta na slovenskih tleh je bila polna preizkušenj, saj je bil kakovosten les vedno tarča izkoriščanja. Ambrožič ob tem spomni na zgodovinske lekcije iz šolskih klopi.
"V preteklih stoletjih je bila največji 'sovražnik' hrasta na slovenskem vsakokratna tuja oblast. Spomnim se, da smo se v osnovni šoli učili, kako so nam hrast na Krasu posekali za potrebe gradnje Benetk. Tudi gozdovi rodbine Attems pri Slovenski Bistrici so bili nekoč polni s hrasti."
Hrastov les je namreč zaradi visoke vsebnosti taninov naravno odporen na napade žuželk in gliv, zaradi svoje trdnosti in trpežnosti pa ostaja izjemno cenjen v pohištveni industriji in za zunanjo rabo. Da bi to plemenito drevo vrnili v okolje, so lani prešli od besed k dejanjem.
[[image_2_article_89524]]
''V okviru EU projekta Erasmus+, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, smo lansko leto sodelovali z Zavodom za gozdove RS, OE Maribor, upraviteljem gozdov plemiške rodbine Attems, gozdarjem Alojzom Puckom in študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor v naselju Cigonca v občini Slovenska Bistrica posadili 200 mladih hrastovih dreves'', ponosno zaključuje Ambrožič.
