Pred letošnjimi lokalnimi volitvami, do katerih nas ločijo le še slabi trije meseci, bodo v ospredje znova stopile obljube o prihodnosti, toda pred novimi načrti je treba preveriti, kaj se je zgodilo s tistimi izpred štirih let. Katere napovedi so postale ceste, vrtci, športni objekti ali drugi oprijemljivi projekti, kaj je obstalo v postopkih in za katere neuresničene cilje bodo morali župani volivcem še pojasniti razloge?

V seriji Županski mandat pod črto županom in županjam postavljamo enaka vprašanja o njihovem delu v iztekajočem se mandatu. Sprašujemo jih po izpolnjenih in neizpolnjenih obljubah, upravičenih kritikah občanov, vrednosti izvedenih naložb, odločitvah, ki bi jih danes sprejeli drugače, ter načrtih, s katerimi nameravajo, če se bodo znova podali na volitve, zaprositi za novo zaupanje.

Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Peter Škrlec, župan občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. 

Katero predvolilno obljubo iz leta 2022 ste v celoti izpolnili in katera je ostala neuresničena? Zakaj?

V celoti smo izpolnili več predvolilnih obljub iz mandata 2022- 2026. To je moj peti mandat in ko sem pogledal program, ki sem ga predstavil pred štirimi leti, sem ugotovil, da smo uresničili vse pomembne projekte. Ostalo je nekaj manjših projektov, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov niso bili izvedeni, predvsem zaradi administrativnih postopkov ali priprave projektne dokumentacije. Pri nekaterih imamo dokumentacijo že pripravljeno in čakamo na ugoden trenutek oziroma na razpise, prek katerih bi lahko pridobili delež sofinanciranja, da investicij ne bi bilo treba v celoti financirati iz lastnih proračunskih sredstev.

Kaj bi danes naredili drugače, če bi mandat začeli znova?

Nič bistvenega ne bi naredil drugače, morda le kakšno manjšo stvar. Pri tem imam v mislih predvsem večjo aktivnost pri iskanju investitorja za večjo prehrambeno trgovino v Jurovskem Dolu. Bolj bi si mogoče prizadeval tudi za celotno povezavo kolesarske poti med našim občinskim središčem in občino Lenart, morda pa bi kaj več lahko naredili še na področju komunalne infrastrukture. S tem želimo v naš kraj privabljati ljudi in doseči, da mladi ostajajo doma. Moja želja je bila vedno doseči približno 3.000 prebivalcev. To je optimalno oziroma najvišje število prebivalcev, ki bi ga radi imeli v Jurovskem Dolu, saj bi tako upravičili vse dejavnosti, kot so vrtec, šola, trgovina in drugo. To je naša želja in naš cilj, zato mislim, da bomo šli v tej smeri.

Pozneje pa števila prebivalcev ne bi radi še naprej povečevali, saj bi ob nadaljnji rasti vsi ti objekti hitro postali premajhni, denarja za nove širitve pa bi znova zmanjkalo. Povprečnina na prebivalca namreč ni tako visoka, da bi lahko pokrila vse te stroške.

Katera kritika občanov na račun vašega vodenja občine je bila po vašem mnenju upravičena?

Zagotovo obstajajo določene kritike. V občini imamo nekaj več kot 2.200 prebivalcev in seveda se najdejo posamezniki, ki s čim niso zadovoljni. Včasih gre tudi za njihove osebne zadeve, saj si ljudje predstavljajo, da bi morala občina reševati tudi njihove zasebne težave. Nisem pa zasledil oziroma osebno nisem prejel kritike, da bi bili ljudje nezadovoljni z mojim delom in vodenjem občine. V tem smislu večjih kritik ni.

Če bi morali izpostaviti en projekt, ki je najbolj izboljšal kakovost življenja občanov, in en projekt, ki se je izkazal za napako ali ni dosegel pričakovanj, katera bi to bila?

V tem mandatu smo izpeljali kar nekaj projektov, ki so izpolnili pričakovanja ljudi. Pri tem imam v mislih predvsem vrtec, ki ga gradimo in je v zaključni fazi, pa tudi obnovo občinskih cest. V glavnem so vsi projekti realizirani, ni nobenega projekta, ki ne bi dosegel pričakovanj. 

Lahko pa omenim nekaj manjših projektov, ki še čakajo na izvedbo. Med njimi so prostor za raztros pepela na pokopališču, za katerega je dokumentacija že pripravljena, nadaljevanje ureditve starega pokopališča oziroma parka spominov ter turistično-prireditveni prostor. Pri zadnjem smo dolgo čakali na projektno dokumentacijo in vsa soglasja, zdaj pa se je nekoliko zapletlo še pri prestavitvi transformatorske postaje. Vse je v teku in to bo ena od nalog v naslednjem mandatu.

Kateri infrastrukturni ali razvojni projekt je bil v vašem mandatu finančno najzahtevnejši in kako ocenjujete njegovo upravičenost glede na vložena javna sredstva?

Vsekakor je to vrtec, katerega vrednost presega tri milijone evrov. Velik finančni zalogaj so bile tudi ceste, za katere smo namenili približno dva milijona evrov. Skratka, zadovoljni smo in mislim, da so zadovoljni tudi občani.

Kolikšna je bila vrednost vseh zaključenih investicij v mandatu 2022 - 2026?

Znaša od 5,5 do 6 milijonov evrov, kar je približno 1,5 milijona evrov na leto. Glede na naš realni občinski proračun, ki znaša okoli tri milijone evrov, to pomeni, da smo za investicije namenili približno 50 odstotkov sredstev.

Ob tem je bilo še veliko manjših vlaganj. Med večjimi projekti so ceste, vrtec in kolesarska povezava, pomagali pa smo recimo tudi pri sofinanciranju gasilskega vozila za naše gasilce.

S katerim največjim izzivom se bo vaša občina soočala v naslednjih štirih letih: stanovanjsko problematiko, prometom, staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, energetiko ali čim drugim?

Izzivi so vedno. Menim, da bo eden največjih dokončanje kolesarske povezave med Jurovskim Dolom in Lenartom, kar si zelo želim. Trenutno se povezava na naši strani konča na Malni, na tako imenovani Ameriki, nato pa se znova začne v občini Lenart. Občina Lenart mora do občinske meje z našo občino urediti še približno 1,2 kilometra poti, mi pa moramo urediti kritični del na območju Amerike oziroma Malne v dolžini od 200 do 300 metrov. To je eden od projektov, s katerimi se bo občina morala soočiti.

Na projekt kolesarskih poti sem ponosen, čeprav so bili nekateri naši občani na začetku skeptični, posamezni pomisleki pa se pojavljajo še danes. Toda z vidika prometne varnosti kolesarjev, pešcev, mamic z vozički in drugih je to pomemben projekt za prihodnost. Uporabnikov, tako sprehajalcev kot kolesarjev, je namreč vse več.

Povedali ste že, da jeseni na volitvah ne boste znova kandidirali za župana. Zakaj ste se tako odločili?

Ne, ne bom kandidiral. Dovolj je, kot rečemo v Jurovskem Dolu. Dvajset let oziroma pet mandatov je obdobje, po katerem moraš počasi prepustiti mesto nasledniku, drugemu kandidatu ali kandidatki za župana oziroma županjo. Vsaka zgodba ima svoj začetek in svoj konec, tako je tudi z mojo kandidaturo. Pa tudi tako mlad nisem več.

Boste pogrešali vodenje občine?

Ne vem, to je zdaj težko reči. Najverjetneje bom, vsaj na začetku. Ritem bo nekoliko drugačen, vendar se bom tudi v pokoju verjetno dobro počutil in znašel. Najbrž bo tako, kot pravijo upokojenci - da ne bo dovolj časa. V teh 20 letih županovanja sem domačim obveznostim namenil manj časa. Ne bom rekel, da sem jih ravno zanemaril, vendar je pri hiši vedno treba kaj postoriti. Imamo tudi 30 arov zemljišča, kjer nas vedno kaj čaka. Dokler mi bo zdravje služilo, se bom nekoliko bolj posvetil tudi temu.