V soboto, 27. avgusta, je minilo 100 let od rojstva Avguste Krivec, rojene Šnofl iz Spodnjega Gasteraja v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Ob njenem visokem življenjskem jubileju so se v jurovskem lovskem domu zbrali družina z vnuki, pravnuki, ostali sorodniki, sosedi in znanci. Pridružila sta se jim še župan občine Sveti Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec in domači župnik dr. Janez Görgner, ki je ob tej priložnosti daroval zahvalno mašo.

Avgusta kot prvorojenka od štirih sester že vse življenje živi v Spodnjem Gasteraju. Še kot otrok je odšla k svoji botri nedaleč stran od rojstne hiše, kjer živi še danes. Tu je odraščala in se leta 1946 poročila z možem Francem, ki je umrl leta 1983. V zakonu sta se jima rodila hčerka Avgusta in sin Franc. Celo življenje je trdo delala na kmetiji, denar je v hišo prinašal le njej mož, ki je kot zidar delal po okoliških krajih in v Avstriji.

Kljub težkemu življenju je ostala dobre volje, vitalna in nasmejana

Ob njenih življenjskih zgodbah, ki jih je pripovedovala vsa leta in o katerih vedo veliko povedati njeni najbližji, je zaznati trdo delo, skrb za družino in veliko odrekanj. Delala je, dokler je lahko, tudi po smrti moža je še naprej s pomočjo sina Franca skrbela za živino in opravljala ostala dela na kmetiji. Hčerka Avgusta, ki je zaposlitev in dom našla v Nemčiji, se je pred časom vrnila v Slovenijo, v bližini maminega doma postavila hišo in zdaj tudi skrbijo zanjo.

Kljub vsemu odrekanju in delu je bila Avgusta Krivec vedno dobre volje, vitalna in nasmejana. Zadnje leto, ko so prehojene poti pustile vidnejše sledove, še vedno najrajši posedi pred hišo in se ozre v daljavo v mislih na prehojenih 100 let. Še vedno je zgovorna, prehranjuje se sama, je pa zadnji dve letih in pol na invalidskem vozičku.

In kakšen je njen recept za dolgo življenje? Na to vprašanje nam odgovori sin Franc: “Mislim, da bi rekla, da se v življenju ne smemo nikoli vdati, tudi usodi ne. Zlasti po vojni, ko ni bilo denarja, je bilo življenje za starša zelo hudo, a kljub temu nikoli nista obupala. Pri njej se je vedno pojavljajo upanje, da bo boljše. Prav tako se ni nikoli posebej izpostavljala, vse življenje je živela skromno ob delu.” Ko so jo vprašali, kaj si želi, je tiho odgovorila: “Samo zdravja, ničesar drugega ne rabim.”