Šestdeseto obletnico poroke sta pred dnevi praznovala Marija in Jože Potočnik iz Oseka v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Začetki njune življenjske poti so bili težki. Jože, ki se je rodil v Zgornji  Ščavnici pri Sveti Ani, se je po končani osnovni šoli in opravljenem izobraževanju za ključavničarja zaposlil v mariborski Metalni, Marija, ki prihaja iz Ženjaka pri Benediktu, sprva ni bila v službi. Hitro po poroki, leta 1963, sta se preselila v Maribor, na Vojašniški trg, v skromno stanovanje s kuhinjo in eno sobo, v katerem sta živela skupaj z gospo in njenima dvema otrokoma. Čez nekaj mesecev sta se preselila na Pobrežje, v podstrešno sobo. “V tistem času nama je bilo lepše, saj sva stanovala sama, poleg tega sem se zaposlila v Svili, kjer sem delala do upokojitve,” nam pove Marija.

Po več selitvah sta si lahko leta 1969 privoščila svoje stanovanje

Čez dve leti sta se zakonca Potočnik znova selila, tokrat na Tezno v družinske barake. Tam sta veliko sobo preuredila v spalnico in kuhinjo, kupila sta tudi pralni stroj in televizijo. Nato pa so se za Marijo začeli težki časi; njen mož je moral za eno leto na usposabljanje v Nemčijo, sama pa je morala v Svili delati od osme ure zvečer do tretje zjutraj. “Še dobro, da sem takrat imela sodelavko Lojzko, ki me je vsako jutro po koncu službe peljala domov. Sama namreč nikoli nisem opravila vozniškega izpita. Še danes sem ji za to hvaležna.” Ko se je Jože vrnil iz Nemčije, je Metalna objavila razpis, preko katerega je bilo mogoče dobiti posojilo za stanovanje. Na razpis sta se hitro prijavila, bila pri tem uspešna in ker sta tudi sama imela nekaj denarja, sta si lahko leta 1969 privoščila svoje stanovanje na Pupinovi ulici v Mariboru. Tja sta se preselila dva meseca pred rojstvom sina Alberta, družina pa je nato v mestu živela še 22 let.

Njun drugi dom je zdaj na morju

Čeprav je bilo mestno življenje lepo, je zlasti Jožeta vedno bolj vleklo na podeželje. V Oseku v današnji občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah so zgradili skromno hiško, ki so jo vrsto let uporabljali kot vikend, nakar se je tja preselil Albert, po Marijini upokojitvi pa tudi njegova starša. V Oseku v prenovljeni in dozidani hiši s sinom in snaho Nado živita še danes, imata pa že dva vnuka, Gašperja in Aljošo, ter dva pravnuka, Miho in Pio.

Na vprašanje, ali se je navadila na podeželsko življenje, Marija odgovori: “Ne čisto, mestno življenje mi je bilo bolj všeč, že zaradi trgovin, ki so na dosegu roke. Mož in sin pa sta komaj čakala, da se preselimo.” Doda, da zdaj v Oseku ob pomoči sina in snahe živita lepo življenje, še najlepše pa jima je v poletnih mescih, ko Slovenske gorice zamenjata za morje. Počitniška prikolica v Luciji je zadnja leta postala njun drugi dom.