Hortikulturno društvo Maribor tudi letos nadaljuje tradicijo ozaveščanja o pomenu zelenih površin oziroma »zelenih otokov« v mestu. Tudi letos so pri tem združili moči z gasilci Gasilske brigade Maribor.
Termalne meritve znova potrdile pomen mestnih dreves
Meritve temperatur s profesionalnimi termokamerami v urbanih delih Maribora so pred tremi leti zaživele na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor Boruta Ambrožiča.
[[image_1_article_89916]]
Kot poudarja Ambrožič, ki je tudi član Sveta za javno zdravje in okolje Mestne občine Maribor, drevesa v urbanem prostoru niso pomembna le z okoljskega, temveč tudi z zdravstvenega vidika:
»Vsi, ki se z drevesi ukvarjamo na strokovno-raziskovalno-izvedbeni ravni, se dobro zavedamo njihovega pomena za kakovost življenja v urbanih in naravnih okoljih. V ožjem pomenu imajo drevesa v parkih oziroma v urbanem okolju okoljsko-ekološke, družbeno-socialne in ekonomske funkcije. V teh pregretih dneh pa v ospredje prihaja tudi njihov zdravstveni učinek. Njihove sposobnosti zagotavljati senco in hlajenje okolice so neprecenljive. Odraslo drevo na primer dnevno transportira okoli 500 litrov vode. Meritve temperatur v vročih poletnih mesecih vsako leto znova potrdijo velike razlike med temperaturo v senci pod krošnjami dreves ter temperaturo na kamnu ali asfaltu. Ta razlika znaša vsaj 20 stopinj. Tega dejstva bi se morali v prvi vrsti zavedati načrtovalci in mestni odločevalci.
Veliko vlogo pri osenčenju imajo odrasla, stara drevesa z večjim volumnom krošnje. Vedno znova se spomnim izjave direktorja Arboretuma Volčji Potok, Matjaža Mastnaka, ki jo vsekakor podpiram. Kot pravi, so se starejša drevesa že dokazala in jih moramo spoštovati ter obvarovati.
Ob zaključku bi dodal še to, da je pri novih zasaditvah nujno upoštevati stroko. Arboretum Volčji Potok že nekaj časa izvaja projekt »Drevesa za prihodnost«, v okviru katerega preizkušajo, katere drevesne vrste se bodo izkazale kot odporne in vzdržne za prihodnost. Ne smemo pozabiti niti na vlogo travnatih površin, ki so prav tako pomembne za hlajenje okolice. Dober primer tega je travnata površina na Slomškovem trgu.«
Dve lokaciji, dva povsem različna obraza mesta
Kot pojasnjuje Ambrožič, so meritve temperatur v Mariboru tudi v preteklih dneh ponovno potrdile postopno segrevanje ozračja, tal in vodnih površin v mestu.
Včeraj okoli 11. ure sta bili z dronom opazovani dve izpostavljeni lokaciji v središču mesta, ki se med seboj izrazito razlikujeta.
Prva izbrana lokacija je bil park na Slomškovem trgu, katerega začetki segajo v leto 1891. Med parkovnimi drevesi izstopata tudi dve drevesni naravni vrednoti – dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) in navadna tisa (Taxus baccata), ki sta zaradi svoje starosti, dimenzij in pričevalnega pomena posebej zaščiteni. Obe drevesi sta označeni s posebno tablico, ki obiskovalce opozarja na njuno dendrološko vrednost.
Neprecenljivo zeleno dediščino mesta predstavljajo tudi druge drevesne vrste v parku, ki so bile označene v okviru projekta EU ForestWell.
[[image_2_article_89916]]
Območje okoli cerkve sv. Janeza Krstnika je bilo prvo mestno pokopališče – Kirchplatz. Po obstoječih virih je bilo do njegove ukinitve tam pokopanih okoli 14.000 pokojnikov. V 18. stoletju so pokopališče preselili na območje današnjega Ljudskega vrta, kjer je ostalo do leta 1953. Novo centralno mestno pokopališče je nato nastalo na Pobrežju, kjer stoji še danes.
Glavni trg kot mestni toplotni otok
Druga opazovana lokacija je bil mariborski Glavni trg, ki ga pisni viri prvič omenjajo leta 1315. Gre za srce starega mestnega jedra, ki je skozi zgodovino večkrat spremenilo ime. Zadnjo prenovo je trg doživel ob začetku pandemije covida-19.
[[image_3_article_89916]]
Za talno podlago je bil izbran naravni kamen granodiorit oziroma Pohorski tonalit, ki se v poletnih mesecih močno segreje. Kot opozarja Ambrožič, kamnite in asfaltne površine poleti delujejo kot termoakumulacijska pečica, čez dan namreč vpijajo toploto, zvečer in ponoči pa jo oddajajo nazaj v okolico. Prav zato Glavni trg v vročih dneh predstavlja izrazit mestni toplotni otok, ki lahko pomembno vpliva na kakovost bivanja in zdravje ljudi.
