V sredo je pri Treh ribnikih v Mariboru potekal osrednji dogodek Tedna gozdov 2026, ki letos poteka pod geslom ''Manj zmot, več znanja o gozdu in več spoštovanja''. 

Dogodek je združil predstavnike gozdarske stroke, lokalne skupnosti, ministrstva in obiskovalce, ki so se po uvodnih nagovorih podali še na terenski sprehod po mestnem gozdu skupaj s strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije.

[[image_1_article_88849]]

Uvodne nagovore so imeli direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, podžupan Mestne občine Maribor Srečko Vilar, predstavnica ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Korenjak ter vodja Območne enote Zavoda za gozdove Maribor Igor Kopše.

Dogodek se je začel tudi z glasbenim nastopom Urbana Medveda, dijaka Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ki je na harmoniko izvedel Bachov preludij v f-molu.

[[image_3_article_88849]]

Gozd - kulisa za sprehod?

V ospredju letošnjega Tedna gozdov je predvsem razumevanje dogajanja v gozdovih. Organizatorji opozarjajo, da ljudje pogosto hitro presodijo poseke ali spremembe v gozdu, ne da bi poznali širši strokovni kontekst.

»Živimo v času, ko o gozdu veliko govorimo, ampak ga ne poznamo,« je bilo slišati v uvodnem delu dogodka. Obiskovalci gozd pogosto dojemajo predvsem kot prostor miru, rekreacije in sprostitve, manj pa kot živ ekosistem, ki potrebuje načrtno upravljanje.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je poudaril, da želi stroka ljudem približati razloge za ukrepe v gozdu:
»Preden presodimo, vprašajmo. Preden delimo objavo, preverimo. Gozdovi zaslužijo znanje in spoštovanje.«

Po njegovih besedah gozdarstvo ni zgolj sečnja dreves, ampak dolgoročno načrtovanje razvoja gozda, spremljanje bolezni in škodljivcev, obnova po ujmah ter skrb za prihodnje generacije gozdov.

Slovenci smo narod gozdov

Danev je izpostavil tudi, da je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, saj gozd pokriva več kot polovico njenega ozemlja.

»Slovenci smo nekako gozdni narod,« je dejal in dodal, da ima javnost do gozda močan čustven odnos, kar je po njegovem dobro, saj pomeni, da ljudem za gozd ni vseeno.

 

[[image_2_article_88849]]

Ob tem je poudaril tudi pomen sodelovanja med zasebnimi lastniki gozdov in javno gozdarsko službo. Kar okoli 80 odstotkov slovenskih gozdov je namreč v zasebni lasti.

»Iščemo trajnostne rešitve, da bo gozd prinašal gospodarski razvoj in vse druge koristi tudi v naslednjih sto letih,« je povedal.

Terenski sprehod skozi ''pet zmot o gozdu''

Po uradnem delu so se obiskovalci odpravili na voden sprehod skozi mestni gozd pri Treh ribnikih, kjer so strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije predstavljali najpogostejše zmote o gozdovih in gozdarstvu. Ob tem so pojasnjevali, da v gozdu ne moremo početi vsega kar želimo, da je tudi mlad gozd pravi gozd, da vsak večji posek še ne pomeni goloseka ter da gozdar ni zgolj ''sekač''. Posebej so izpostavili tudi razliko med mestnim gozdom in parkom, saj je mestni gozd predvsem živ naravni ekosistem, ki potrebuje strokovno upravljanje in dolgoročno skrb.

[[image_4_article_88849]]

Posebej so opozorili, da so mestni gozdovi prostor številnih interesov, od rekreacije do gospodarjenja, zato zahtevajo veliko sodelovanja med stroko, občino, lastniki in obiskovalci.

»Mestni gozd ni park. Je živ naravni ekosistem, ki se mora razvijati čim bolj naravno,« so poudarili organizatorji.

Gozd kot prostor odgovornosti

Ena osrednjih misli dogodka je bila tudi, da je gozd prostor svobode, a hkrati prostor odgovornosti in spoštovanja. Obiskovalce so zato pozvali k odgovornemu ravnanju v naravi ter večjemu zaupanju v strokovno delo gozdarjev.

[[image_5_article_88849]]

Kot je poudaril Danev: »Gozdar v gozd ne pride brezbrižno z motorno žago. Pride z znanjem, odgovornostjo in načrtom za prihodnost gozda.«