Lovska družina Šentilj je tik pred praznovanjem pomembne obletnice. Mineva namreč 70 let od njene ustanovitve, hkrati pa tudi 50 let od pobratenja z Lovsko družino Podgorje pri Slovenj Gradcu. Pred 50 leti so šentiljski lovci razvili prapor, 40 let pa mineva od sprejetja sklepa o nakupu posesti in začetku gradnje lovskega doma. 

Seveda pa so v dolgoletni zgodovini lovske družine pomembni tudi ostali mejniki. Eden takih je zagotovo njena ustanovitev. Po večletni negotovosti so namreč uspeli takratni lovci leta 1955 od Tajništva za notranje zadeve Maribor - okolica pridobiti dovoljenje za ustanovitev lovske družine oziroma za sklic ustanovnega občnega zbora. "To je temeljni trenutek, na katerem se je gradilo vse nadaljnje delo," nam je povedal po stažu najstarejši član lovske družine in nekdanji dolgoletni starešina Rudi Majer, ki zdaj opravlja funkcijo tajnika. 

Trajalo je 20 let, da so dobili dom v sedanji obliki 

Gradnja šentiljskega lovskega doma se je začela marca leta 1986. Prva faza gradnje je bila zaključena leta 1991, nato pa so sledile še nadgradnje in gradnja pomožnih objektov. Skupaj je trajalo približno 20 let, da so dobili dom v današnji obliki.

Pomemben mejnik je bil tudi podpis koncesijske pogodbe leta 2009. Takrat so dobili lovišče z natančno določenimi mejami. Lovne površine obsegajo 2009 hektarjev, skupna površina pa 2233 hektarjev. Razlika so izvzete javne površine.

"Lov sam po sebi ne ogroža divjadi"

V zadnjih desetletjih se je dojemanje lovcev precej spremenilo. Zdi se, da so bili v preteklosti bolj spoštovani in cenjeni. "Včasih je bil poudarek na lovu, danes pa je v ospredju varovanje narave in skrb za ravnovesje v okolju. Lov izvajamo načrtno in trajnostno. Lov sam po sebi ne ogroža divjadi - veliko večjo grožnjo predstavljajo posegi človeka v prostor."

Želijo si mladih članov, z občani sodelujejo zelo dobro 

Število članov je v različnih obdobjih nihalo med 30 in 40. V 70 letih obstoja je lovsko družino zapustilo (umrlo) 33 lovcev. Danes jih je 32, pri čemer si, kot nadaljuje Majer, želijo pomladiti svoje vrste: "Smo odprta družina in vabimo nove člane, saj je povprečna starost precej visoka - okoli 66 let." Z lokalnim prebivalstvom in lastniki zemljišč imajo zelo dobre odnose. Povsod so dobrodošli, nimajo konfliktov, težave, ki jih na primer povzroča divjad, sproti rešujejo v obojestransko zadovoljstvo. "Brez sodelovanja danes ne gre. Seveda se pojavljajo tudi kritike, vendar večina ljudi ob razlagi našega dela pokaže razumevanje."

Na svečanem občnem zboru se bodo zahvalili vsem, ki jim pomagajo 

Omenjene jubileje bo lovska družina zaznamovala s svečanim občnim zborom, ki bo to soboto, 25. aprila, od 15. ure dalje v lokalu Skupek na Poličkem vrhu. Za praznovanje na tej lokaciji so se odločili, ker bi v lovskem domu težko sprejeli tolikšno število gostov, poleg tega bi težje zagotovili ustrezno pogostitev.

Najprej bo ploščadi pred lokalom sprejem udeležencev, sledil bo uvod v svečani občni zbor v izvedbi rogistov Lovske zveze Maribor. Po pozdravu prisotnih in izvolitvi častnega delovnega predsedstva in zapisnikarja bo na vrsti jubilejni govor, ki ga bo opravil naš sogovornik, ter pozdravna nagovora predsednika Lovske zveze Maribor Marjana Gselmana in župana občine Šentilj mag. Štefana Žvaba. Svojo prisotnost je potrdil tudi šentiljski župnik in dekan Igor Ignacij Novak. Povabili so še lovce pobratene lovske družine iz Podgorja, sosednje lovske družine in predstavnike društev ter organizacij v kraju.

V okviru slovesnosti je predvidena podelitev priznanj in zahval ter častnega članstva ob koncu pa prijetno družene ob pogostitvi. "Zahvalili se bomo vsem posameznikom in organizacijam za podporo. Najstarejši člani s 50 in več let članstva bodo prejeli priznanja, pobratena družina plaketo ob 50-letnici, Kegljaški klub Ceršak pa plaketo za dolgoletno sodelovanje. Podelili bomo tudi zahvale drugim društvom, občini in drugim."

Rudija Majerja smo povprašali še po načrtih. Omeni nadaljnje vzdrževanje lovskega doma, pri čemer pa je vse odvisno od financ: "Prihodkov je malo, komaj pokrijemo osnovne obveznosti. Zato veliko naredimo sami: s prostovoljnim delom, znanjem in lastnimi prispevki."