V likovnem razstavišču Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki v občini Šentilj so v četrtek zvečer odprli razstavo umetniških del njihovega domačina in vsestranskega umetnika Gabrijela Kolbiča. V teh dneh namreč mineva 110 let od njegovega rojstva. Dogodek je organizirala likovna sekcija KUD Gabrijel Kolbič, med prisotnimi je bila tudi umetnikova hči Gabrijela Kolbič Prinčič, zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor, ki je spregovorila o očetu in njegovem odnosu do rodne Marije Snežne. Med drugim je dejala, da je oče vedno govoril, da mu Zgornja Velka in Slovenske gorice predstavljajo nebesa, kamor se je vedno rad vračal.
Sodelovali so še Andrej Velikonja, likovni pedagog v Osnovni šoli Sladki Vrh in umetniški vodja likovne sekcije, direktorica šentiljske občinske uprave Petra Pucko, ravnateljica Osnovne šole Sladki Vrh Andreja Košti in podžupanja Občine Šentilj Lidija Šarić, ki je zbrane tudi pozdravila. Prireditev je vodila Dragica Marinič, za kulturni program so poskrbeli pevci ljudskih pesmi KUD Gabrijel Kolbič.
Razstava je vredna ogleda
Razstava, ki bo na ogled več mesecev, obsega Kolbičeva kiparska dela, pretežno doprsne kipe različnih znanih osebnosti: Ivan Cankar, Ciril Zlobec, Leon Štukelj, …, njegov avtoportret, reliefe, narejene iz gline, male plastike z uporabo gline, akvarele in risbe. Predstavljene so tudi pesmi iz Kolbičevih različnih pesniških zbirk. Na Facebook strani Likovne sekcije GK je objavljena telefonska številka za dodatne informacije, te so na voljo tudi na info točki Občine Šentilj. “Razstava je res vredna obiska, likovna sekcija pa je prvič dobila zaupanje s strani Občine Šentilj, da skrbimo za to dragoceno dediščino,” nam je povedala Dragica Marinič.
Gabrijela Kolbič Prinčič
Znotraj KUD-a delujejo tri sekcije, vsako leto organizirajo dve likovni koloniji
Znotraj Kulturno umetniškega društva Gabrijel Kolbič, ki je bilo ustanovljeno decembra 1996, delujejo tri sekcije: ljudski pevci, moški pevski zbor in likovna sekcija. Zametki ljubiteljske likovne dejavnosti na Zgornji Velki sicer segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja in se navezujejo na prva mentorstva akademskega slikarja Gabrijela Kolbiča in likovnih pedagogov Jožeta Foltina in Zdravka Pattya.
Likovna sekcija KUD Gabrijel Kolbič vsako leto organizira dve likovni koloniji. Jesenka, Kolbičeva likovna kolonija, poteka na Zgornji Velki od leta 2006 naprej, njeni dosežki so predstavljeni v razstavišču Gabrijela Kolbiča, v poročni dvorani, v okvirju praznovanja krajevnega praznika na Velki. Letos bodo pripravili že 17. tovrstno kolonijo. Tako kot vrsto let, pa bo tudi aprila letos organizirana Horvatova likovna kolonija na Turistični kmetiji Dreier, letos že 20. po vrsti, tam nastala dela tudi razstavljajo. Sicer člani likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič sodelujejo tudi na drugih likovnih kolonijah in se družijo s člani drugih likovnih sekcij, likovnimi pedagogi in akademskimi slikarji ter letno organizirajo več društvenih in samostojnih razstav v občini Šentilj, po vsej Sloveniji in tudi izven države.
Občina Šentilj je pomagala pri ureditvi galerije
Članstvo likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič se vsako leto pomlajuje. Med njimi je največ likovnih ustvarjalcev, ostali se ukvarjajo z fotografijo in rezbarjenjem. Sekcija ima skupinsko vodstvo, do nedavnega jo je vodila mlada ustvarjalka in študentka Univerze v Ljubljani Nina Viktoria Baškarad, ki se sedaj pojavlja v vlogi oblikovalke vabil, Andrej Velikonja, profesor likovne vzgoje, še naprej deluje kot likovni vodja in mentor. Že pred leti si je likovna sekcija prizadevala zaščititi in urediti stalno zbirko umetniških del rojaka in kiparja Gabrijela Kolbiča, ki so bila pred tem v vlažnih, neurejenih prostorih. Leta 2020, takoj, ko so se sprostili prostori, so celotno zbirko prenesli v predprostore likovnega razstavišča. Naslednje leto so, s pomočjo Občine Šentilj, prostore uredili v Galerijo Gabrijel Kolbič. Na ta dosežek so člani likovne sekcije Gabrijel Kolbič opravičeno zelo ponosni.
Kolbič velja za enega osrednjih kiparjev 20. stoletja v Mariboru
Kolbič, ki je bil rojen 17. marca 1913 na Velki, velja za enega osrednjih kiparjev 20. stoletja v Mariboru, je eden redkih z akademsko izobrazbo. Po opravljeni meščanski šoli je izobraževanje nadaljeval na Umetniško-obrtni šoli v Pragi, ki jo je končal z odliko, zatem je študiral kiparstvo na praški akademiji. Med študijem je bil nagrajen za svoje delo Demokracija, prejel je še častno priznanje za dekliški portret. Med leti 1947 in 1957 je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na I. gimnaziji v Mariboru, kjer je ustanovil in vodil kiparski krožek, iz katerega so izšli znani slovenski kiparji: Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež in drugi. Ob pedagoškem in umetniškem delu je objavljal članke na temo kulturne vzgoje mladih in odraslih. Bil je član in tajnik Društva likovnih umetnikov Maribor, redno se je udeleževal različnih umetniških akademij. Razstavljal je na društvenih razstavah doma, na območju nekdanje Jugoslavije in na tujem. Ukvarjal se je še s slikarstvom, sgraffitom, risbo, grafiko in ilustracijo. Ob tem je izdal več pesniških zbirk, opremljenih z njegovimi ilustracijami in fotografijami likovnih del.
Med njegovimi mariborskimi spomeniki so najbolj znani Fantek z vrčem oziroma Karlek na Slomškovem trgu, Schreinerjev spomenik na Mladinski ulici ter Deček z grozdom oziroma Gabrijel v Mestnem parku. Upodobil je vrsto znanih osebnosti; Ivana Cankarja, Leona Štuklja, Gustava Šiliha, Bojana Golijo, Cirila Zlobca, Nikolo Teslo in druge. Med portreti velja omeniti tudi avtoportret in otroške portrete njegove hčerke (Gabrijelca). Med slikarskimi motivi prevladujejo cvetlična tihožitja in krajine z zelo pogostimi motivi domačih goric in mariborskih vedut. Z ilustracijami je leta 1966 opremil prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh Toneta Kuntnerja. Leta 1990 je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter druga priznanja in nagrade.
Na tej povezavi si lahko pogledate video zapis ob otvoritvi razstave, ki ga je pripravil Jože Marinič iz likovne sekcije KUD-a Gabrijel Kolbič.
