Nekoč je prihodnost pomenila obljubo boljšega življenja. Napredek tehnologije, nova odkritja in družbene spremembe so vzbujali upanje, da bo naslednjim generacijam lažje. Danes se zdi, da je drugače. Ko razmišljamo o prihodnjih desetletjih, se vse pogosteje pojavljajo vprašanja o vojnah, podnebnih katastrofah, umetni inteligenci in svetu, ki ga bomo zapustili svojim otrokom.
Smo kot družba izgubili vero v boljši jutri? In ali je strah pred prihodnostjo sploh upravičen? Prav tem vprašanjem bo posvečen letošnji UNESCO-v svetovni dan filozofije, ki ga bodo 19. novembra obeležili tudi v Mariboru.
[[image_1_article_94150]]
Je prihodnost postala bolj strašljiva od preteklosti?
Letošnja osrednja tema nosi naslov Prihodnost med upanjem in tesnobo. V ospredju bo razmislek o tem, zakaj prihodnosti ne dojemamo več nujno kot priložnosti, temveč vse pogosteje kot nekaj nepredvidljivega in celo nevarnega.
Občutek negotovosti spremlja številna področja našega življenja. Tehnologija se razvija z izjemno hitrostjo, umetna inteligenca spreminja naše predstave o delu in človeških sposobnostih, svetovne krize pa odpirajo vprašanja, na katera ni preprostih odgovorov. Toda ali je prihodnost res tako črna, kot si jo predstavljamo? Ali pa smo se preprosto navadili pričakovati najslabše?
Kaj, če se prihodnosti bojimo zato, ker mislimo, da je ne moremo spremeniti?
Filozof in sociolog dr. Mirt Komel, eden od gostov mariborskega dogodka, opozarja na zanimiv preobrat v našem razumevanju časa. V preteklosti smo prihodnost dojemali kot nekaj odprtega, na kar lahko vplivamo s svojimi odločitvami. Danes pa se po njegovem opažanju vse pogosteje zdi, kot da je prihodnost že določena in da posamezniki na njen potek nimamo pravega vpliva.
Ob tem izpostavlja tudi spreminjanje našega odnosa do preteklosti, ki postaja predmet različnih interpretacij, izkrivljanj in celo teorij zarote. Njegov razmislek odpira vprašanje: smo se sprijaznili s tem, da prihodnosti ne moremo več oblikovati sami?
Nas bo rešila tehnologija ali bomo morali rešiti sami sebe?
Med vprašanji, ki jih bodo odprli v Mariboru, bo tudi vloga umetne inteligence in tehnološkega razvoja.
Filozof dr. Luka Omladič opozarja na predstave o prihodnosti, v katerih Zemlja postaja vse manj primerna za življenje, rešitev pa naj bi človeštvo iskalo na drugih planetih ali v razvoju superinteligence. Toda Omladič poudarja, da katastrofa ni neizogibna. Po njegovem razmišljanju nikoli ni prepozno za okoljsko, podnebno in mirovno ukrepanje.
Drugačen pogled na prihodnost bo predstavila dr. Karolina Babič, ki se posveča alternativnim družbenim in ekonomskim praksam. Opozarja na pomen sodelovanja, solidarnosti in skupnosti, ki lahko že danes ustvarjajo drugačne načine življenja. Morda torej prihodnost ni odvisna zgolj od velikih političnih odločitev in tehnoloških prebojev, temveč tudi od tega, kako živimo in sodelujemo danes.
V Mariboru bodo iskali odgovore na velika vprašanja
Osrednji dogodek ob UNESCO-vem svetovnem dnevu filozofije bo potekal v četrtek, 19. novembra 2026, ob 13. uri v amfiteatru Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V razpravi bodo sodelovali dr. Karolina Babič, dr. Mirt Komel in dr. Luka Omladič, pogovor pa bo povezoval dr. Boris Vezjak. Sodelovale bodo tudi dijakinje in dijaki Škofijske gimnazije Maribor.
Dogodek bo namenjen razmisleku o tem, kako si predstavljamo prihodnost, zakaj nas ta vse bolj skrbi in ali je mogoče o njej razmišljati tudi drugače kot skozi napovedi kriz in katastrof. Morda najpomembnejše vprašanje, ki ga odpira letošnja tema, sploh ni, kakšna prihodnost nas čaka, temveč koliko smo še pripravljeni storiti, da bi bila drugačna.
