Regijski park Pohorje, ustanovljen leta 2024, obsega osrednji oziroma vršni del Pohorja in meri približno 52 kvadratnih kilometrov. Poleg Republike Slovenije so njegovi ustanovitelji občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica.
Za upravljanje parka skrbi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, pri upravljanju pa sodelujejo tudi Regionalna razvojna agencija Koroška, LTO Rogla–Zreče in Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica. Vodja Regijskega parka Pohorje je naravovarstveni svetnik Andrej Grmovšek.
[[image_1_article_90052]]
Pohorje velja za eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji in Evropi. Gre za obsežno hribovito pogorje v severovzhodni Sloveniji, ki ga pretežno pokrivajo iglasti gozdovi, hkrati pa predstavlja največji masiv magmatskih in metamorfnih kamnin v Sloveniji. Regijski park je del območja Natura 2000, njegov namen pa je aktivno varovanje narave ter usklajevanje njenega ohranjanja z obiskovanjem in rekreacijo.
Obiskovalcem so za spoznavanje naravne in kulturne dediščine namenjene interpretacijsko-vstopne točke na Treh kraljih, Rogli in Kopah, letos pa je izobraževanje zaključila tudi prva generacija vodnikov Regijskega parka Pohorje.
Pohorske planje skrivajo izjemno bogastvo rastlin in živali
V okviru letošnje ozaveščevalne akcije »Pohorska travišča in traviščni bonton« organizatorji posebno pozornost namenjajo pohorskim planjam oziroma visokogorskim traviščem na zahodnem delu Pohorja med Roglo in Kopami.
[[image_2_article_90052]]
»Na zahodnem pohorskem slemenu med Roglo in Kopami se razprostirajo visokogorska travišča oziroma planje, ki so jih prebivalci Pohorja nekoč izkrčili za potrebe košnje in paše. Gre za travišča na kislih tleh, kjer uspeva posebna trava volk (Nardus stricta), ki ji domačini pravijo tudi volčič, saj njeno socvetje spominja na volčji rep,« je pojasnil Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor.
Na teh traviščih uspevajo številne redke in zaščitene rastline, med njimi arnika, brkata zvončica, navadni kukovičnik, turška lilija, oranžna škržolica, panonski svišč in divje orhideje.
»Planje niso pomembne le zaradi rastlin, ampak predstavljajo življenjski prostor številnim živalim, kot so divje čebele, čmrlji, metulji, hrošči, kobilice, bogomolke, plazilci in mali sesalci. Gre za zelo občutljiv ekosistem, katerega ohranjanje je izjemnega pomena, saj sodijo planje med najbolj ogrožena življenjska okolja,« je poudaril Ambrožič.
Obiskovalce pozivajo k spoštovanju traviščnega bontona
Prav zaradi občutljivosti teh življenjskih prostorov je nastala ozaveščevalna akcija »Pohorska travišča in traviščni bonton«, s katero želijo obiskovalce spodbuditi k odgovornemu ravnanju v naravi.
[[image_3_article_90052]]
Namen akcije je obiskovalce opozoriti, da pri raziskovanju Pohorja ostajajo na označenih poteh, ne trgajo zaščitenih rastlin, ne vznemirjajo živali in s spoštljivim odnosom pomagajo ohranjati eno najdragocenejših naravnih območij v Sloveniji tudi za prihodnje generacije.
