Kot smo že poročali, je občina pred dnevi objavila javno naročilo za nakup nove opreme. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da kupujejo šest novih ohišij in štiri tako imenovane "imitatorje" oziroma slepe merilnike hitrosti, medtem ko bo dva prava radarja le najela za obdobje enega leta. V praksi to pomeni, da bo večina radarskih ohišij na mariborskih ulicah praznih.

Radarji so dobičkonosen posel

Da gre za finančno izjemno donosen posel za občinsko blagajno, nazorno dokazujejo že dosedanje meritve. Maribor je namreč v preteklem obdobju najemal le en sam radar, ki so ga selili med tremi lokacijami na Gorkega ulici, Čufarjevi in Gosposvetski cesti. Ta merilnik je v manj kot letu dni v občinsko blagajno navrgel že dobrih 410.000 evrov vplačanih glob, medtem ko celotna vrednost izdanih plačilnih nalogov znaša vrtoglavih 970.000 evrov.

Največ voznikov je kazen prejelo v coni 30 na Gorkega ulici, kjer je bilo zabeleženih več kot 5.700 prekoračitev hitrosti.

Nova oprema bo tehnično še bolj dovršena

Kot je razvidno iz dokumentacije, bodo novi radarji sposobni sočasno meriti hitrost več vozil hkrati v obe smeri vožnje, opremljeni bodo z naprednimi kamerami visoke ločljivosti s kar 15 megapiksli in sistemom za samodejno prepoznavo registrskih tablic, ki bo sam ločeval med osebnimi in tovornimi vozili.

Podlaga za širitev radarske mreže je sicer obsežna strokovna študija Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je podrobno analizirala gostoto prometa in prometne nesreče v zadnjem desetletju.

Aleš Klinc je potrdil tri mikrolokacije

Vodja sektorja za promet Aleš Klinc je pred časom v izjavi za Radio Maribor sicer že potrdil tri natančne mikrolokacije, kamor bodo prednostno namestili nova ohišja.

Prvo ohišje bodo vozniki srečali v Kopitarjevi ulici v križišču z Dominkuševo ulico, drugo v Krekovi ulici na prehodu za pešce z Ulico heroja Tomšiča, tretje pa na Lackovi cesti na odseku med ulico Na Griču in Studenško ulico v Radvanju.

S tem pa se načrti občine ne ustavljajo. Omenjena študija je namreč na podlagi podrobne analize tveganja definirala širši seznam skupno dvajsetih najbolj kritičnih in nevarnih cestnih odsekov znotraj mariborskih mestnih četrti, kjer so najbolj ogroženi pešci in kolesarji. Med njimi po številu nesreč drastično izstopata Ljubljanska in Pobreška cesta. Za štiri od teh odsekov, natančneje za dele Gosposvetske ceste, Lackove ceste, Meljske ceste in Partizanske ceste, so avtorji študije sicer ocenili, da stacionarni radarji ne bi bili učinkoviti, zato so namesto njih predlagali druge ukrepe, kot so gradnja krožišč, semaforji z detektorji hitrosti ali preventivne table.

Za preostalih 16 kritičnih lokacij v mestu pa strokovna študija predlaga postavitev stacionarnih radarskih ohišij.