Mariborske ulice, parki in drevordi so dom številnim mogočnim platanam, ki že desetlejta soustvarjajo podobo mesta. Onjihovi zgodovini, posebnostih in izzivih, s katerimi se srečujejo danes, nam je več pojasnil Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor.
Po podatkih javnega podjetja Nigrad na javnih mestnih površinah raste okoli 13.000 dreves. Med njimi imajo posebno mesto prav platane, ki sodijo med najbolj prepoznavna mestna drevesa.
Zasajene po zaslugi mariborskih ljubiteljev zelenja
Kot pojasnjuje Ambrožič je večje število starejših mariborskih platan rezultat predanega dela nekdanjega Mariborskega olepševalnega društva Maribor. To društvo danes deluje pod imenom Hortikulturno društvo Maribor.
»Do druge svetovne vojne je bilo društvo zadolženo za zasaditve mariborskih parkov in drugih javnih površin,« pojasnjuje Ambrožič. Danes za javne zelene površine v mestu skrbita podjetji Snaga in Nigrad, ki delujeta v okviru Javnega holdinga Maribor.
Kje v Mariboru najdemo najlepše primerke?
Po besedah Ambrožiča platane v dolgih drevoredih rastejo ob Partizanski, Gosposvetski, Vrbanski in Kamniški ulici ter ob Jadranski cesti. Najdemo jih tudi v parku Vojašnice generala Maistra, ob stavbi mariborskih zaporov in na številnih drugih lokacijah po mestu.
[[image_4_article_89285]]
Posamezna starejša drevesa stojijo tudi pri Vodnem stolpu na Lentu, pod Židovskim obrambnim stolpom ter pred vhodom v Tehniško fakulteto na Smetanovi ulici.
Posebnost predstavlja platana pri Betnavskem gradu. Kot izpostavlja Ambrožič, obseg njenega debla meri kar 814 centimetrov, zato velja za eno najdebelejših platan v Sloveniji.
[[image_5_article_89285]]
Platana ni cenjena zgolj zaradi svoje velikosti. Ambrožič pojasnjuje, da je že v stari Grčiji veljala za drevo modrosti in je bila pogosto zasajena v bližini šol. K temu je pomembno prispevala njena široka krošnja, ki ustvarja gosto senco. Prav zato so bile platane priljubljena zbirališča za pogovore, učenje in druženje.
Zakaj se platani skorja lušči?
Marsikdo opazi značilno lisasto deblo platan in se sprašuje, zakaj se njihova skorja lušči. Po besedah Ambrožiča gre za pomemben obrambni mehanizem drevesa.
[[image_1_article_89285]]
Platane namreč nimajo debele skorje, temveč tanjšo in gladkejšo površino. Na zunanji plasti se sčasoma nabirajo saje, prah in drugi delci iz okolja, zato drevo skorjo postopoma odvrže.
»Prav zaradi te lastnosti so platane uspešno preživele tudi obdobje industrijske revolucije v močno onesnaženih mestih, kot je London,« pojasnjuje Ambrožič.
Majhen škodljivec, ki ga srečamo skoraj na vsaki platani
V zadnjih desetletjih se mariborske platane srečujejo tudi z invazivnim škodljivcem, imenovanim platanova čipkarka (Corythucha ciliata).
[[image_2_article_89285]]
Kot pojasnjuje Ambrožič, so to drobne stenice, velike približno štiri milimetre, ki izvirajo iz Združenih držav Amerike. V Sloveniji so jih prvič opazili leta 1975, k nam pa so se razširile iz Italije, kamor so bile prinesene v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ime so dobile po prozornih krilih, ki spominjajo na čipko. Od aprila do oktobra jih lahko opazimo na spodnji strani listov platan, kjer sesajo rastlinske sokove.
»Napadeni listi zbledijo, se posušijo in pogosto predčasno odpadejo,« opozarja Ambrožič.
Odrasle stenice prezimijo v razpokah drevesne skorje. Če odlomimo del odstopljene skorje, jih lahko pogosto opazimo skrite pod njo.
[[image_3_article_89285]]
Zakaj zatiranje ni učinkovito?
Čeprav platanova čipkarka povzroča težave, Ambrožič poudarja, da sistematično uničevanje škodljivca običajno nima večjega smisla.
Žuželke se namreč zelo hitro širijo z drevesa na drevo, zato je njihovo dolgoročno zatiranje izjemno zahtevno. Najbolj občutljiva so mlajša drevesa, medtem ko odrasle platane napad praviloma lažje prenesejo.
[[image_6_article_89285]]
Kljub temu ostajajo platane eden najprepoznavnejših simbolov mariborskega zelenega prostora. Njihovi mogočni drevoredi že več generacij zagotavljajo senco, lepšajo mestne ulice in pričajo o bogati tradiciji urejanja javnih zelenih površin v Mariboru.
