Danes, 27. maja, obeležujemo mednarodni dan urgentne medicine. Svetovni slogan letošnjega dneva se glasi: »Climate change is a Health Emergency, too!« oziroma »Podnebne spremembe vplivajo na vaše zdravje!«. Da so podnebne spremembe trenutno navečja grožnja človeštvu, opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): »Podnebne spremembe vplivajo na zdravje ljudi na različne načine, vključno s povečanjem števila smrti in bolezni, ki so posledica vedno pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, nevihte in poplave, motnjami v prehranskih sistemih, porastom bolezni, ki se prenašajo s hrano, vodo in žuželkami, ter težavami z duševnim zdravjem«.

[[image_2_article_66586]]

»Tudi v Sloveniji smo bili v zadnjih letih priča več velikim naravnim katastrofam. Ti dogodki seveda vplivajo tudi na sistem zdravstva, nujno medicinsko pomoč in tiste, ki v njem delujemo. Zato želimo ob tem dnevu opozoriti širšo javnost in tudi državo, da je sistem nujne medicinske pomoči potrebno enkrat do končno izgradtiti,« je dejal Andrej Hohnec, dr. med., namestnik predstojnika Urgentnega centra in dodal, da bo prav urejen sistem nujne medicinske pomoči v sodelovanju z drugimi podsistemi prvi, ki bo v primeru naravnih nesreč poskušal državljankam in državljanom nuditi pomoč.

[[image_3_article_66586]]

Predstojnik Urgentnega centra  dr. Gregor Prosen, dr. med. pa je ob tem opozoril, da je sistem urgentne medicine »tik pred razsulom«. Pri tem kot poglavitno ''zavoro preživetju'' navede zaviranje reforme ministrstva s strani lokalnih skupnosti. »Zato stvari sedaj bolj ali manj stojijo. Zato ponovno opozarjam, da če bomo šli to pot, kmalu ne bo nikogar in ničesar več. Pri tem pa ne gre samo za mrežo nujne medicinske pomoči temveč tudi za mrežo oskrbe krhkih, starejših in paliativnih pacientov,« je še opozori Prosen.  

»Ne! nasilju v zdravstvu« 

Poleg opozarjanja na klimatske urgence in posledice za naše zdravje, letošnji mednarodni Dan urgentne medicine v UKC Maribor namenjajo ozaveščanju o stopnjevanju nasilnih dogodkov v zdravstvu. »Zdi se nam, da je v zadnjih letih tega vse več. To seveda vpliva na naše delo in na varnost zaposlenih in varnost bolnikov. Toleranca (do nasilja) mora biti ničelna,« je opozoril Honec.

V začetku letošnjega leta je eden od spremljevalcev bolnega otroka z brco v vrata nasilno vstopil v ambulanto pediatričnega urgentnega centra in s kričanjem verbalno napadel osebje ter zahteval takojšnjo obravnavo, kasneje je telefonu zagrozil, da se bo vrnil in vse postrelil, so spomnili na UKC Maribor. 

Polovica vsega nasilja v zdravstvu se zgodi ravno v urgentnih centrih, kjer je tudi največkrat uporabljeno hladno in strelno orožje. Žrtve nasilja pa so najpogosteje medicinske sestre. V letu 2022 so na UKC Maribor zabeležili 61 primerov verbalnega nasilja, groženj, zmerjanj in 10 primerov fizičnega nasilja. »Medicinske sestre se na delovišču ne počutijo več varne in zapuščajo delovna mesta, katere pa že tako ali tako nimamo zapolnjenih,« opozori strokovni vodja zdravstvene nege Urgentnega centra asist. Jernej Mori, mag. zdr. nege. Pove še, da so po izkušnjah za nasilje nad zdravstvenimi delavci največkrat krive osebne stiske pacientov, bolečine, alkohol in zloraba drog. »Dostikrat pa tudi, da so zavrnjeni povsod drugje. Vrata so tu odprta 24 ur na dan in na nek način je razumljivo, da želijo vsaj nekje najti zdravstveno obravnavo.«

[[image_1_article_66586]]

Mori še pove, da so se s problematiko začeli aktivno ukvarjati leta 2021. »Povečali smo število varnostnikov v čakalnici urgentnega centra, dodatno smo začeli izobraževati svoje zaposlene glede deeskalacijskih tehnik, povezali smo se z lokalno policijo in kiminalisti. V špicah, ko smo opažali največ primerov nasilja, to so petki in sobote zvečer, so policisti opravljali mimohode,« o ukrepih za zagotavljanje varnosti pove Mori.

 »Morate pa vedeti, da večino verbalnega nasilja sestre več ne beležijo ali prijavljajo, saj ga jemljejo kot nekaj vsakdanjega, nekaj kar pripada službi. Tu poudarjamo da to seveda ni res, to absolutno ni nekaj, kar pripada službi,« opozori Mori. 

S kampanjo »Ne! nasilju v zdravstvu« se zavzemajo za spremembo kazenske zakonodaje, ki bi vsem zaposlenim v zdravstvu dodelila status uradnih oseb. Nasilje pa bi se preganjalo po uradni dolžnosti. »Slogan pošilja jasno sporočilo, da v zdravstvenih ustanovah ni prostora za nasilje. Varno delovno okolje je pogoj za kakovostno obravnavo pacientov, ki si zaslužijo mirne in strokovne zdravnike, reševalce, medicinske sestre, administratorje, strežnice in vse ostale, ki pomagajo pri njihovi oskrbi,« so jasni v UKC Maribor.