V Univerzitetnem športnem centru (UŠC) Leona Štuklja v Mariboru bo 18. in 19. novembra potekal že 11. karierni sejem pod sloganom Vesolje priložnosti, kjer bodo mladi pri 90 razstavljavcih na 132 razstavnih enotah raziskovali razne karierne možnosti.

V sredo (18.11.) bo sejem odprt od 8. do 17. ure, v četrtek (19.11.) pa od 8. do 16. ure.

Kariera je povezana z zadostno količino stanovanj

Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je uvodoma izpostavil, da je v Mariboru po njegovih besedah 4.000 prebivalcev več kot nekoč, v regiji pa celo 15.000 več. Brezposelnost je za Maribor rekordno nizka, čeprav je med mestnimi občinami še vedno najvišja. Nova delovna mesta pa po besedah župana nastajajo ali se ohranjajo tudi zaradi investicij občine in povezanih podjetij, ki so bile v zadnjem obdobju vredne približno 500 milijonov evrov.

V nadaljevanju je kariero povezal s stanovanjsko problematiko. "Če želimo, da bi ljudje tukaj ostali in si ustvarili svoj dom ali pa prišli zaradi določenih priložnosti, je treba k vsem drugim mestnim politikam še toliko bolj vzporedno peljati stanovanjsko politiko," je dejal in ob tem napovedal gradnjo 500 stanovanj, ki naj bi se po njegovem kmalu začela na Pobrežju, in izrazil upanje, da se bodo kmalu iztekli tudi zapleti zaradi pritožb Mariborčanov proti gradnji stanovanj za mlade na Dvorakovi. "Mislim, da se bodo z mano strinjali vsi delodajalci. Kadre v regijo bi bilo lažje dobiti, če bi imeli boljša, kakovostna in tudi cenejša stanovanja," je poudaril.

Občina je sicer po njegovih besedah v prejšnjih mandatih kupila dovolj zemljišč, zato upa, da bo podjetje Mestne nepremičnine gradilo tudi sklad dostopnih stanovanj. Kot zgled je omenil dunajski model in dodal, da "ne bomo pridobivali kakovostnih kadrov, če ne bo na drugi strani kakovostnih stanovanj".

Mladim želijo približati praktično izobraževanje

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik je v nadaljevanju opozorila, da je pomanjkanje ustreznih kadrov že vrsto let ena ključnih ovir za razvoj podjetij. "Podjetja za svoj razvoj potrebujejo usposobljene sodelavce, nove ideje in predvsem mlade, ki bodo v prihodnosti soustvarjali razvoj naše regije," je dejala. Poklici in znanja se po njenih besedah zaradi digitalizacije, umetne inteligence in zelenega prehoda hitro spreminjajo. Sejem zato po njenem mnenju mladim omogoča stik s podjetji in ljudmi, ki poklice opravljajo. "Mladi lahko na sejmu dobijo odgovore na vprašanja, ki jih ponavadi ne najdejo v učbenikih in tudi ne na spletu," je dodala.

Ob tem je posebej izpostavila vajeništvo, pri katerem se najmanj polovica programa odvija pri delodajalcih. Je po njenih besedah "dober primer, kako lahko izobraževalni sistem in gospodarstvo skupaj odgovarjata na kadrovske potrebe". Vajeništvo in druge oblike praktičnega izobraževanja bi bilo treba po njenem še bolj približati mladim in njihovim staršem.

Na obrtni ulici bo prostor za hrabre učence

Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Aleš Pulko je medtem povedal, da na sejmu pripravljajo obrtno ulico. "Želimo poiskati predvsem tiste hrabre učence, ki se bodo izobraževali v duhu tega, da bodo postali naši nasledniki, da se bodo podali na samostojno poslovno in podjetniško pot," je pojasnil. Na omenjeni ulici bo vsak dan med 10 in 15 delodajalcev, obiskovalci pa bodo lahko od blizu videli gostinstvo in turizem, frizerstvo in kozmetiko, oblikovanje tekstila, avtoservisno stroko ter cvetličarstvo in vrtnarstvo. Pulko namreč meni, da otroci potrebujejo širši pogled na kompetence, ki jih zahteva današnji svet. "Ni dovolj imeti samo osnovno znanje, treba ga je zelo razširiti," je dejal.

Deficitarni poklici so po njegovem "ne samo deficitarni, ampak celo perspektivni". 

"Mi smo danes zelo odvisni od tujih trgov. Ne bo pa to dovolj."

Direktor območne službe Maribor Zavoda RS za zaposlovanje mag. Bernard Memon je kasneje spomnil, da so pred leti v državi govorili o 55.000 brezposelnih kot o naravni brezposelnosti, pod katero skoraj ni mogoče, danes pa jih je v evidencah le 42.000. "Še vedno smo nekaj naredili kot družba, da smo na trg pripeljali tudi ranljive," je dejal. Razkorak med vzhodno Slovenijo in državnim povprečjem pri registrirani brezposelnosti se je po njegovih podatkih zmanjšal na približno en odstotek, nekoč je bil dva do tri odstotke.

Ob tem je pojasnil, da v Sloveniji trenutno dela približno 160.000 tujih delavcev. V tem delu Podravja je po Memonovih navedbah 60 odstotkov tujcev zaposlenih v deficitarnih poklicih, med njimi v elektroenergetiki, strojništvu, proizvodnji in čiščenju. "Mi smo danes zelo odvisni od tujih trgov. Ne bo pa to dovolj," je opozoril. Poklici prihodnosti bodo po njegovem tisti, v katerih bodo ljudje znali uporabljati tehnologijo in naravoslovna znanja, tudi umetno inteligenco, za višjo dodano vrednost podjetij.

Na sejmu bodo prav zaradi tega potekala tudi predavanja o umetni inteligenci. "Ni se treba bati umetne inteligence, ampak jo lahko uporabljamo kot orodje, s katerim vsi pridobimo," je dejal Memon. Mariborski sejem se sicer po njegovih besedah razlikuje od ljubljanskega, saj imajo pri nas prednost delodajalci iz proizvodnje, v Ljubljani pa se predstavlja tudi državna uprava.

O prihodnosti se bo odločalo 3.128 devetošolcev

[[image_1_article_94457]]

Prorektorica Univerze v Mariboru doc. dr. Maja Modic je povedala, da je univerza lani razpisala 74 študijskih programov na prvi stopnji. "Informacij je ogromno na voljo, mogoče bi si drznila celo reči, da jih je preveč, zato se človek težje orientira," je izpostavila in dodala, da so zato prav takšni dogodki "balzam" za to poplavo informacij, saj lahko mladi tisto, kar jih zanima, izvedo od sočloveka.

Na stojnicah bodo poleg predstavnikov članic tako tudi študenti, ki so jim po letih bližje, na sejmu pa še študentski domovi in karierni center. "Izbira študija še ne pomeni začrtane karierne poti. Dobro pa je, da vedo, kam jih lahko ta pot odpelje," je dejala. 

Vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol Barbara Pernarčič pa je poudarila vlogo vrstnikov. "Dokazano je, da vrstniška informacija šteje veliko več kot odrasla," je dodala. Učenci se po njenih izkušnjah najraje pogovarjajo z dijaki na stojnicah srednjih šol. Mariborske šole učence peljejo tudi organizirano, večina ne le devetošolce, ampak tudi osmošolce, občina pa zagotavlja brezplačne prevoze.

Herman Pušnik, predstavnik aktiva ravnateljev mariborskih srednjih šol, je v nadaljevanju navedel, da je v prvih letnikih mariborskih srednjih šol 2.590 dijakov, v vsem Podravju pa se mora to šolsko leto za naprej odločati 3.128 devetošolcev. Lani je ministrstvo za Podravje sicer razpisalo 4.278 vpisnih mest, zato po njegovih besedah ni strahu, da mest ne bi bilo dovolj, a se lahko vpis v posameznih programih sicer omeji. Je pa v Mariboru trenutno 9.000 srednješolcev.

Soba pobega, mladinska ulica in srednješolski bendi

Direktorica Fundacije Prizma Dušanka Lužar Šajt je povedala, da so lani v kariernem centru za mlade podporo zagotovili 1.400 mladim iz Podravja, več kot 200 pa jih je dobilo poglobljeno individualno svetovanje. "Karierna orientacija je proces, ki traja in ki ga moramo začeti že zelo zgodaj, že v osnovni šoli," je poudarila. Opazili so, da mladi sejem pogosto prehodijo in odidejo z veliko promocijskega materiala in vrečkami, ne pa z novimi spoznanji o poklicih in interesih. Zato so z zavodom za zaposlovanje oktobra pripravili dva dogodka, enega za ravnatelje in svetovalce, drugega za razstavljavce. "Največkrat je ravno praktična izkušnja tista, ki mlade prepriča, da je nek poklic zanje zanimiv, čeprav morda prej sploh niso pomislili nanj," je dejala.

Spremljevalni program bo letos vključeval karierni escape box z imenom operacija Drava, ki so ga razvili z Dravskimi elektrarnami. Mladi se bodo v omejenem času spremenili v intervencijsko ekipo, ki rešuje simuliran izziv v elektrarni. Dravske elektrarne so tudi sponzor dogodka. Prizma je skupaj z območnima službama zavoda za zaposlovanje Maribor in Ptuj predlagala tudi vzpostavitev platforme karierne orientacije v Podravju.

Direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček pa je ob tem napovedala Mladinsko ulico, v kateri se bo na pobudo mestne občine predstavilo 10 mladinskih centrov. "Mladi, ki pridejo k nam in imajo neko idejo, jim pomagamo, da jo preoblikujejo v projekt," je dejala. Mladi imajo po njenih izkušnjah nekakšen strah pred klicem na upravno enoto, če pa imajo v mladinskem centru mentorja, ki jih pripravi, je vse lažje. MKC bo na svoji stojnici predstavil programa Prekarno delo in Tukaj zate, pri katerem bodo učitelje in profesorje usposabljali za prvo psihološko pomoč mladim v duševni stiski. Žive knjižnice, ki so jo letos poimenovali Klepet z dijaki, se bo udeležilo 12 srednjih šol. "Izkušnja preteklih let je, da je največ povpraševanj po pogovoru z dijaki posameznih srednjih šol," je pojasnila.

Pred UŠC pa bo oba dneva popoldne tudi oder, na katerem bosta nastopala po dva srednješolska benda. Do tega je prišlo na pobudo bendov, ki imajo v mestu velik izziv najti prostor za koncerte. Guček je dodala, da popoldne obisk sejma upade, zato upajo, da bodo mladi prišli vsaj na koncert in jih bodo potem zvabili tudi k stojnicam. Skupaj z zavodom za zaposlovanje bo na terenu 24 informatorjev, ki bodo mlade sprejeli že ob izstopu iz avtobusa.