Strokovnjaki so med restavratorskimi deli v mariborski mestni hiši Rotovž na eni od sten odkrili ostanke grafitov, katerih izvor sega še v 16. stoletje.
»Žal so močno poškodovani in pomena strokovnjakom, ki jih že preučujejo, ne bo lahko pojasniti,« pravi Eva Sapač iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Mariborski Rotovž, zgrajen do leta 1565, velja po navedbah ZVKDS za izjemno arhitekturo italijanskih utrdbenih mojstrov pod vodstvom Domenica dell’Allia in Petra Antonia Pigrata. Po kakovosti je primerljiv z graškima deželno in nekdanjo mestno hišo.
Grafiti iz 16. do 19. stoletja na dvoriščni fasadi
Grafite so odkrili med restavratorskimi sondažnimi deli na dvoriščni fasadi severne stene Rotovža. Pod beleži so zaznali raznovrstne krajše rokopisne napise, predvsem v latinščini in nemščini. Po ocenah Eve Sapač datacije segajo od 16. do 19. stoletja.
Strokovno dešifriranje vodita arhivska svetnica Mojca Horvat iz Pokrajinskega arhiva Maribor in arhivska svetovalka Lilijana Urlep iz Škofijskega arhiva.
Renesančni tramovi z izjemnimi rezbarijami
To pa niso edine zanimive najdbe. V sobanah nadstropja Rotovža so pod ometanimi ravnimi stropi odkrili renesančne tramove z zelo kakovostno rezljanimi, delno simbolnimi vzorci. Ti poleg že znane zunanje podobe izkazujejo tudi angažirano zasnovo notranjščine rotovža iz 60. let 16. stoletja.
Sondažna dela v notranjščini se bodo še nadaljevala.
Dvoriščna fasada je bila enako ambiciozna kot glavna
»Izjemno je tudi odkritje, da je bila dvoriščna fasada, ki meji na Rotovški trg, prav tako ambiciozno zasnovana kot glavna fasada, ki je osrednja stavba Glavnega trga,« pojasnjuje Eva Sapač.
Parapetna ograja pod renesančnimi stebri arkad je bila namreč prvotno v celotni dolžini oblikovana kot balustradna ograja z vmesnimi rozetnimi slopiči. Edini tak slopič so odkrili že ob obnovi v 50. letih 20. stoletja. Gre za skoraj enake detajle kot na slavnem balkonu Rotovža.
»V renesančnih časih je bil torej pomen dovoza oziroma dostopa do rotovža iz strani Rotovškega trga vsekakor zelo reprezentančen. To odkritje je aktualno in povedno tudi v luči pomena Rotovškega trga, ki je dolgo veljal za dvorišče in manj pomemben trg. Sedaj pa bo, podobno kot v renesansi, trg zaživel tudi ob novih vsebinah.«
Dela, ki se izvajajo s sofinanciranjem EU, naj bi bila zaključena leta 2028. Že konec letošnjega leta (2026) pa naj bi bila zaključena izgradnja Centra Rotovž na nekdanjem Rotovškem trgu, v katerem bodo prostori za knjižnico, galerijo in kino.
Odkritja tudi na sosednji hiši Glavni trg 15
Eva Sapač izpostavlja tudi pomen hiše na Glavnem trgu 15, ki se drži vzhodne strani Rotovža. Trinadstropna stavba v zazidalnem nizu je iz 15. stoletja, triosna fasada pa iz 70. let 18. stoletja.
Med restavratorskimi sondažnimi deli v letih 2022–2025 so na glavni fasadi odkrili poznogotsko-zgodnjerenesančno ornamentirano fasado iz 15. stoletja, ki je bila skrita pod obstoječo, v 20. stoletju večinoma rekonstruirano fasado iz leta 1777.
»Slednja je izjemnega pomena za obličje Glavnega trga in bo z značilno dekoracijo kitastega sloga še naprej krasila mesto,« je pojasnila Sapač.
V objektu so odkrili tudi kamnito ploščo z napisom in kronogramom (najverjetneje iz 18. stoletja) ter zanimivo poslikavo sten dveh soban.
Kakovostne rokokojsko-klasicistične freske
»Predvsem freske v drugem nadstropju so zelo kakovostne. Slogovno in motivično gre za profani interier, značilen primer klasicistične arhitekturno-geometrijske kompozicije, ki deli celoten prostor na več segmentov. V osrednjem polju stropa je izveden štukiran motiv roccaille, kar kaže na ključno značilnost rokokoja in je bil nedvomno izveden sočasno s poslikavo notranjščine.
Najpomembnejša značilnost poslikave pa so festoni oziroma girlande, ki se pojavljajo na več mestih v rumeno-rjavem okru, kar učinkuje kot zlata barva. Gre torej za rokokojsko in klasicistično estetiko, ki se združujeta v prehodnem kitastem slogu in za redko ohranjeno neposredno povezavo z isto motiviko na fasadi. Zato lahko govorimo o prenovi starejše, v osnovi zgodnjerenesančne hiše iz 15. stoletja v mestno ‘palačo’ iz obdobja kitastega sloga v času vladavine Jožefa II.,« zaključuje Eva Sapač.
