Slovenska in avstrijska Štajerska sta zgodovinsko in gospodarsko že povezani, v torek pa so na posvetu v Gradcu v organizaciji Mestne občine Maribor razpravljali, kako te vezi še okrepiti. Predstavnik avstrijske gospodarske zbornice Manfred Kainz je predlagal vzpostavitev kampusa na meji, kjer bi nastajale nove podjetniške ideje.

Na neizkoriščenih površinah bi nastal edinstven evropski projekt

Kainz, ki predseduje deželnemu odboru za zunanjo trgovino pri avstrijski gospodarski zbornici, je spomnil, da so na mejnem prehodu v Šentilju obsežne površine, ki so po odpravi meje med državama neizkoriščene. "Če bi Maribor in Gradec oz. Slovenija in Avstrija tam vzpostavili kampus, kjer bi se mladi podjetniki in podjetnice z njunih univerz lahko razvijali in skupaj zaganjali nova podjetja, bi bil to edinstven evropski projekt," je dejal.

Z nadaljnjim izboljšanjem prometne infrastrukture, vključno s tripasovno avtocesto v obe smeri, lahko avstrijska in slovenska Štajerska po njegovih besedah postaneta še tesneje prepleten in posledično močnejši gospodarski prostor. "Imamo možnost postati makroregija, kar pomeni podporo s strani EU in to bi morali obe strani izkoristiti," meni. Možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij in raziskovalcev med drugim vidi tudi pri avstrijskem projektu razvoja avtonomnih vozil v javnem potniškem prometu.

Arsenovič prepričan, da lahko prostor postane ena najuspešnejših razvojnih zgodb

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na slovenskem gospodarskem ministrstvu Matej Skočir je prav tako izpostavil številne možnosti sodelovanja na področju napredne mobilnosti, pa tudi zelene energije, farmacije in biotehnologije. Spomnil je, da Maribor dobiva nov superračunalnik in tovarno umetne inteligence, kar odpira nove čezmejne gospodarske priložnosti, veliko še neizkoriščenega razvojnega potenciala vidi v mariborskem letališču. "Treba je identificirati prave partnerje in na tej lokaciji doseči čim večje razvojne učinke," je dejal.

[[image_1_article_88834]]

Maribor je po besedah župana Saše Arsenoviča vsekakor zainteresiran za krepitev čezmejnega sodelovanja. "Prepričan sem, da lahko prostor med Mariborom in Gradcem postane ena najuspešnejših razvojnih zgodb v tem delu Evrope - prostor sodelovanja in pretoka znanja, kapitala in talentov. Zato je danes pravi čas za še tesnejše prepletanje mest, podjetij, univerz, razvojnih institucij na obeh straneh meje," je dejal.

Na obeh straneh meje soočeni s podobnimi izzivi sodobnega časa

Opozoril je, da so na obeh straneh meje soočeni s podobnimi izzivi sodobnega časa. "Čeprav smo eni Slovani, drugi Germani, smo ena regija, ki mora delovati skupaj, zato da bo Evropa ostala konkurenčna drugim kontinentom," je dodal.

[[image_2_article_88834]]

Temu je naklonjena tudi županja Gradca Elke Kahr, ki se že veseli prihodnjega leta, ko bosta Maribor in Gradec praznovala 40 let, odkar sta pobrateni mesti.

Priporočajo Slovenijo zaradi motiviranih ljudi

Častni konzul Slovenije v Gradcu Peter Merkscha iz lastne izkušnje podjetništva v Sloveniji priporoča avstrijskim podjetnikom vlaganja v Sloveniji. "Tam se lažje najde motivirane ljudi, ki želijo rasti s podjetjem. Nižji so stroški, tako delovne sile kot davki. Kljub vsej birokraciji lahko hitreje ustanoviš podjetje v Sloveniji, nekatere upravne zadeve so cenejše kot v Avstriji, upravne enote želijo pomagati," je nanizal.

Direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu Andreja Hribernik je izpostavila pomen kulturnega povezovanja. "Mislim, da imamo pri Mariboru in Gradcu lep primer dveh mest, ki sta bili obe Evropski prestolnici kulture. Vleče se mnogo vzporednic med mestoma in regijama, kulturne vezi so bile močne že v preteklosti, a mislim, da se jih še da nadgraditi - da bi postalo samoumevno, da ljudje obiskujejo kulturne prireditve na drugi strani meje," je dejala. "Ker kultura je tista, ki odpira vrata in glave," meni.

STA