Mariborsko mestno pokopališče Dobrava letos obeležuje 30 let obstoja, jubilej pa so danes proslavili s prireditvijo, na kateri je predsednik Borut Pahor slovesno odprl prvo pot v že pred leti odprtem Parku spominov. Namen projekta, ki je eden od rezultatov Evropske prestolnice kulture, je povezovanje spominov brez delitev v parkovno ureditev.

Kot pojasnjujejo v Pogrebnem podjetju Maribor, je odprta pot dopolnjevala prostor, kjer zgodbe brez delitev in vrednostnih sodb presegajo zgodovinska in ideološka nasprotja, hkrati pa ustvarjajo unikatno območje kulturne dediščine.
Pokopališče Dobrava je sicer prostor, ki od svojih začetkov ustvarjalce, snovalce in obiskovalce usmerja k miru, spokojnosti in enakosti brez delitev in vrednostnih sodb. Tako so po besedah direktorice Lidije Pliberšek nastale zamisli krajinskega arhitekta o pokopališču, kjer velja enakost post mortem.
Ob 30. letnici pokopališča so se odločili začeti s povezovanjem spominov v obliki parkovne ureditve s potmi po Parku spominov. Te bodo s svojo zasnovo, postavitvijo, zgodbami in obeležji povezovale preteklost, sedanjost in prihodnost miru.
Park spominov simbolno povezuje vsa vojna grobišča na mariborskem območju. Gre za dostojanstven poklon žrtvam vseh vojn, ne glede na to, na kateri strani so se borile. Namenjen je tako žrtvam prve in druge svetovne vojne kot žrtvam povojnih pobojev na mariborskem območju.
Park so uredili na nekoč neprehodnem gozdnatem območju na pokopališču Dobrava, kjer se nahaja tudi tankovski jarek s posmrtnimi ostanki med 15.000 in 20.000, po nekaterih ocenah celo do 45.000 ljudi, pobitih po drugi svetovni vojni. Med njimi je večina Hrvatov in pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije.
STA