V okviru terenske raziskave tudi v Mariboru obročkajo labode, jemljejo vzorce krvi in perja z namenom redno preverjati zdravstveno stanje in migracije labodov. Terenske raziskave so bile uvedene po zaznani ptičji gripi. Zbrani podatki pripomorejo tudi k skrbi za dobro stanje labodov.

Veterinarska fakulteta in Prirodoslovni muzej Slovenije-PMS v okviru projekta “Detekcija virusov influence tipa A v okoljskih vzorcih, krmi in nastilju ter priprava algoritma za diagnostiko influence pri prašičih”, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na reki Dravi med Mariborom in Ormožem ter okoliških vodnih telesih v obdobju med oktobrom 2019 in oktobrom 2020 sodelujejo pri odlovu labodov grbcev (Cygnus olor) in opravljajo terensko raziskavo.

Labodom odvzamejo tudi kri 

Pticam so odvzeti biološki vzorci, posneti in izmerjeni pa so tudi različni morfološki parametri. Labode na mestu ulova v najkrajšem možnem času nepoškodovane vrnejo v naravo. Ptice obravnavajo po pravilih stroke in etičnih standardov za raziskovalce, pri čemer dobrobit ptic ni prizadeta.

Kot nam je povedal veterinar Borut Štumberger, odlov labodov poteka največkrat na obrežju Lenta v Mariboru, na obrežju Drave na Ptuju, pa tudi ob začetku akumulacije Ormož. To so hkrati tudi mesta z največ obiskovalci. Vsem mimoidočim ob morebitnih vprašanjih vročijo informativno knjižico o znanstvenem obročkanju ptic in jih seznanijo z namenom odlova in obročkanja labodov. Njihovo početje na očeh javnosti je tako namenjeno tudi informiranju mimoidočih. Terenske aktivnosti potekajo vsak mesec, predvidoma v sredo ali četrtek najbližji 15. v mesecu v hladni polovici leta 2019/2020.

Vsem mimoidočim ob morebitnih vprašanjih tudi vročijo informativno knjižico o znanstvenem obročkanju ptic in jih seznanijo z namenom odlova in obročkanja labodov. Njihovo početje na očeh javnosti je tako namenjeno tudi informiranju mimoidočih.

Raziskovalni projekt je namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in kontroli epizootiološke situacije v Republiki Sloveniji in poteka v okviru Ciljnega raziskovalnega programa “Zagotovimo si hrano za jutri” (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

V terenskem delu odlova labodov sodelujejo: asist. dr. Brigita Slavec, dr. vet. med. (nosilka projekta), doc. dr. Joško Račnik, dr. vet. med., doc. dr. Al Vrezec, univ. dipl. biol., obročkovalec, Borut Štumberger, dr. vet. med., obročkovalec, Dare Fekonja, obročkovalec (PMS, tehnični vodja obročkanja), Franc Bračko, obročkovalec, Stanko Jamnik, pomočnik in Rok Robnik, pomočnik

Med mariborskimi labodi veliko “turistov” iz vzhoda

Med mariborskimi labodi jih je kar veliko, ki k nam priletijo iz vzhodnih držav in tukaj prezimijo. Preletijo tudi do 800 kilometrov, celo iz Belorusije, Poljske, Slovaške. Z obročkanjem, “registracijo” ter barvnim obročkom določijo mesto obročkanja in lahko tako ugotovimo, od kod so prileteli. Po barvi nog ločijo tudi vrsto laboda.

Na Lentu je bilo tokrat kar nekaj “Madžarov” iz Blatnega jezera in domačih mladih, še ne povsem belih, sta nam povedala Stanko Jamnik in Franc Bračko, ki pomagata pri lovu in jemanju vzorcev labodom.

Na Lentu je bilo tokrat kar nekaj “Madžarov” iz Blatnega jezera in domačih mladih, še ne povsem belih, sta nam povedala Stanko Jamnik in Franc Bračko, ki pomagata pri lovu in jemanju vzorcev labodom. Labode tudi stehtajo, in sicer tako, da jih enostavno primejo v naročju ter odštejejo svoje kilograme. Najtežji imajo tudi do 12 kilogramov.

So pa labodi tudi zelo pametna bitja, saj so ločili med sprehajalci, ki so jim metali hrano in veterinarji z ekipo, ki jih je poskusila uloviti. Do teh so glede na videno držali varnostno razdaljo, zato je bil ulov laboda proti koncu vedno bolj zahteven.