Čeprav avtomobil za številne mlade ostaja pomemben del vsakdana in število kandidatov za opravljanje vozniškega izpita kategorije B iz leta v leto narašča, se njihove mobilnostne navade  spreminjajo. Ob vse višjih stroških lastništva vozila tako vse pomembnejšo vlogo prevzemajo alternative, kot so souporaba vozil (car sharing), kolesarjenje in javni promet.

V zadnjih petih letih na mariborskih mestnih avtobusih skupno preko 2,7 milijonov validacij dijakov in študentov

Raziskave sicer kažejo, da veliko število ljudi po državi kot glavno obliko prevoza še vedno uporablja osebni avtomobil, predvsem v mestih pa narašča uporaba javnega potniškega prometa. Pomemben del uporabnikov predstavljajo dijaki in študenti, ki se ga pogosto poslužijo za vožnjo v šolo oziroma na fakulteto.

V zadnjih petih letih je na mariborskih mestnih avtobusih bilo opravljenih skupno prek 2,7 milijona validacij dijakov in študentov.

Čeprav je za številne mlade v Mariboru in okolici osebni avtomobil še zmeraj pomemben dejavnik samostojnosti, za vožnjo po mestu v veliko primerih izberejo javni promet ali katero izmed drugih alternativnih oblik mobilnosti.

Kot pojasnjujejo pri ponudniku mestnega potniškega prometa na območju celotne mariborske občine, Marpromu iz skupine JHMB, je v zadnjih petih letih bilo opravljeno skupno kar prek 2,7 milijona validacij dijakov in študentov.

Delež mladih približno enak, število vseh uporabnikov pa v porastu

Opažajo, da se delež mladih v strukturi vseh uporabnikov mestnega potniškega prometa v Mariboru zadnja leta giba v približno enakih odstotkih. "Je pa število vseh uporabnikov v porastu – v prvem polletju 2026 so mariborski mestni avtobusi prepeljali blizu 2,6 milijona potnikov, kar je skoraj 4 % več kor v prvem polletju lani," dodajajo. 

V lanskem letu so dijaki in študenti predstavljali približno 30 % vseh potnikov na mariborskih mestnih avtobusih, enak oziroma malenkost nižji delež pa upokojenci.

Menijo, da je javni prevoz v Mariboru dovolj razvit, da mladim ni nujno imeti lastnega avtomobila, zlasti v kombinaciji mestnega potniškega prometa z drugimi oblikami urbane mobilnosti v Mariboru (recimo Mbajk), v prihodnje pa bo vloga javnega potniškega prometa med njimi še naraščala. "Mlajše generacije vse bolj prepoznavajo prednosti trajnostne mobilnosti, pri čemer jim lastništvo avtomobila ni več takšna prioriteta, kot je bila morda prejšnjim generacijam," dodajajo. 

Med razlogi za uporabo javnega potniškega prometa tudi praktičnost

Pomembni dejavniki za to so predvsem naraščajoči stroški nakupa in vzdrževanja avtomobila, višje cene goriv, pomanjkanje parkirnih mest in večja ozaveščenost o vplivih prometa na okolje. Mladi se za uporabo javnega prometa poleg naštetega odločajo tudi zaradi dostopnosti njim pomembne infrastrukture.

"V Mariboru lahko izpostavimo dobro povezljivost – avtobusna linija G5 Rotovž poteka v neposredni bližini univerzitetnega kampusa, več fakultet, univerzitetne knjižnice, rektorata in drugih pomembnih točk v mestu," pojasnjujejo pri Marpromu.

Kot ostale razloge navajajo tudi časovno konkurenčna potovanja, ugodne integrirane vozovnice, digitalizacijo storitev in nenazadnje praktičnost, saj lahko med vožnjo z avtobusom čas namenijo branju ali uporabi mobilnih naprav, medtem ko vožnja avtomobila zahteva popolno pozornost. Čeprav osebni avtomobil za številne mlade ostaja simbol samostojnosti, podatki kažejo, da pri vsakodnevnih poteh, še posebej v večjih slovenskih mestih, vse pogosteje posegajo po drugih oblikah mobilnosti, kot je denimo javni prevoz.