Približno polovica naših gozdov je v februarskem žledu utrpela posledice, ki jih bomo najverjetneje odpravljali še dolgo časa. A bo proces obnovitve gozdov stekel veliko hitreje s pomočjo umetnega pogozdovanja kot je bilo to, ki je potekalo preteklo soboto.
Prvi sklop sadnje dreves, kot sta si ga zastavila Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije v partnerskem projektu Obnovimo gozdove, je potekal v soboto, 15. novembra, na kar 17 lokacijah po Sloveniji. Na terenu je drevesa sadilo približno 800 prostovoljcev, skupno pa so posadili načrtovanih 28.000 sadik. Največ, kar 6000, so jih posadili v Postojni, kjer je žled februarja zaustavil normalen vsakdanjik ljudi in kjer so lokalni taborniki v času naravne ujme organizirali krizni center za pomoč ljudem.

Drevesa sadili tudi mariborski taborniki iz rodu XI. SNOUB
Taborniki iz rodu XI. SNOUB so se udeležili sadnje na njim najbližji lokaciji, Svetem Jerneju pri Ločah, pri Slovenskih Konjicah. Trinajst mariborskih tabornikov je tako dopolnilo ekipo približno 33 prostovoljcev, ki so pod vodstvom treh revirnih gozdarjev v manj kot petih urah posadili kar 1500 sadik. Sašo Konrad, starešina mariborskega taborniškega območja, je nad odzivom pozitivno presenečen: »Na tej lokaciji so se zbrali taborniki od vsepovsod, Maribora, Celja, Bistrice, Zreč, prišli pa so tudi skavti in ‘civilisti’, če lahko tako rečem, kar me zelo veseli.«
Taborniki iz rodu XI. SNOUB so se udeležili sadnje na njim najbližji lokaciji, Svetem Jerneju pri Ločah, pri Slovenskih Konjicah. Trinajst mariborskih tabornikov je tako dopolnilo ekipo približno 33 prostovoljcev, ki so pod vodstvom treh revirnih gozdarjev v manj kot petih urah posadili kar 1500 sadik.
Sadnja dreves sicer ni posebej zahtevno delo: »Treba je skopati luknjo in posaditi sadiko, jo zakopati, lepo potlačiti,« je opisal Sašo Konrad. »Zraven sadike je treba še vtakniti kol in zvezati sadiko h kolu.« Otročje lahko, bi skoraj rekli. In res – na nekaterih lokacijah so pri delu pomagali tudi šolski otroci, ki so, po fotografijah sodeč, prav uživali.
A da so prostovoljci lahko opravili svoj del, se je bilo treba pripraviti na ta dan. Štefan Petelinek, revirni gozdar ZGS iz krajevne enote Slovenskih Konjic, nam je razložil: »Objekti so se izbirali glede na poškodovanost, dostopnost in pa potrebnost za sadnjo.
Tukaj je bila v preteklosti posajena predvsem smreka, so pa v osnovi to bukova in hrastova rastišča. Zato smo se tudi odločili, da bi raje posadili listavce, hrast dob, nekaj češnje in pa nekaj malega oreha.
Tukaj je bila v preteklosti posajena predvsem smreka, so pa v osnovi to bukova in hrastova rastišča. Zato smo se tudi odločili, da bi raje posadili listavce, hrast dob, nekaj češnje in pa nekaj malega oreha. Različne naravne neprilike (lubadar, žled, sneg) ogrožajo sestoje, ki so zelo nestabilni, ker so kot monokulture. Zato bi radi zmanjšali delež smreke, saj so njeni sestoji že preredčeni, svetli, polomljeni, medtem ko imamo tukaj [z roko pokaže na gozd le nekaj metrov stran od jase, kjer se je sadilo] eno lepo hrastovo rastišče, ki pa skoraj ni bilo poškodovano.«
Odpravljanje posledic sicer traja že vse od nastopa žleda. Najprej je bilo treba očistiti ceste in vlake, da se je sploh lahko dostopalo do gozda, nato pa se je začela sanacija, ki se je izkazala kot zahtevna predvsem za privatne lastnike gozdov, nam je še povedal Petelinek.
Pomladi se bodo taborniki znova lotili dela
Prostovoljci so torej sobotno dopoldne preživeli orokavičeni, z rovnico ali krampom v roki. Nina Čelofiga, srednješolka, sicer članica XI. SNOUB, je povedala: »Sem tabornica šele par mesecev, ampak se mi zdi super, ker smo zelo povezani med seboj, pri tabornikih dobiš nov vidik na določene stvari in izveš dosti novega. Danes sem se recimo naučila, kako poteka sadnja dreves.«
Prostovoljce kot sta Sašo in Nina je pohvalil tudi Petelinek, ki je navdušen nad taborniki: »Zelo pohvalno! Najprej so rekli, da bo deset, petnajst, dvajset prostovoljcev, danes pa je tukaj triintrideset prostovoljcev.«
A sobotno pogozdovanje predstavlja šele uspešen začetek. Do sedaj je projekt Obnovimo gozdove zbral denarja za skoraj 30.000 sadik, večina pa jih je zdaj že varno zakopanih v zemlji.
A sobotno pogozdovanje predstavlja šele uspešen začetek. Do sedaj je projekt Obnovimo gozdove zbral denarja za skoraj 30.000 sadik, večina pa jih je zdaj že varno zakopanih v zemlji. Po oceni Damjana Oražma, vodje ZGS, bo treba vložiti vsega skupaj približno 2,5 milijona sadik za uspešno obnovo gozdov. Tako je še zmeraj mogoče prispevati 1 € s poslanim SMS-sporočilom, saj bo pomladi leta 2015 znova potekala sadnja dreves. Takrat pa bodo slovenski taborniki znova povabili vse zainteresirane, da se jim pridružijo na terenu in posadijo svoje drevo.
Pošljite SMS na številko 1919 z vsebino GOZD. Tako boste prispevali 1 € za 1 novo drevo v slovenskih gozdovih!