Kultura se pogosto zdi področje, kjer štejejo le ideje in umetniški izraz, a v ozadju vsakega festivala, predstave in razstave stojijo viri, ki obremenjujejo okolje. Da je mogoče kulturne dogodke organizirati drugače, brez gora plastičnih kozarcev in z minimalnim ogljičnim odtisom, dokazuje projekt Zeleni korak za kulturo. 

Projekt, ki ga izvaja MKC Maribor ob podpori Ministrstva za kulturo in Sklada za podnebne spremembe, se po skoraj dveh letih delovanja počasi izteka. Ob tej priložnosti so v Mariboru organizirali nacionalno konferenco, ki pa ni bila le teoretični posvet, ampak praktični dokaz, da trajnost v praksi deluje.

Dogodek, kjer rože rastejo v izposojenih loncih

Filozofija celotnega projekta se je odražala v sami izvedbi zaključne konference. Organizirana je bila namreč tako, da po njej ne bo ostalo skoraj nobenih odpadkov, vsi uporabljeni materiali pa so bili trajnostni ali izposojeni.

"V Mariboru imamo Ropotarnico, kjer zbirajo že uporabljene predmete. Za naš dogodek smo si tam izposodili cvetlične lonce in okvirje, v katere smo izobesili našo zaobljubo o trajnosti," pojasnjuje Adrijana Kos, vodja projekta Zeleni korak za kulturo.

Udeleženci konference so se seznanili z novim modelom o trajnostnem upravljanju javnih zavodov, predstavljeno pa je bilo tudi posebno orodje za merjenje ogljičnega odtisa v kulturi.

A spremembe se ne dogajajo le na velikih dogodkih, temveč predvsem pri vsakodnevnih navadah zaposlenih. "Želimo spodbuditi zaposlene, da na delovno mesto prihajajo trajnostno, z javnim prevozom ali s souporabo avtomobila (carpooling). Ko gredo na malico, uporabljajo posodo za večkratno uporabo, decembra pa smo partnerjem podarili unikatna poslovna darila, knjižne zaznamke, izdelane iz odpadne plastike," dodaja Kosova.

Manj je več: Kako z manj produkcije doseči več?

Izkušnje iz prestolnice je v Maribor prinesla Tamara Bračič Vidmar, vodja komunikacije v ljubljanskem Zavodu Bunker. 

Tudi sama je na konferenco pripotovala s souporabo avtomobila, njihov projekt pa nosi pomenljivo ime – Manj je več. Ukvarja se s konceptom "odrasti" v kulturi.

"Poskušamo delati manj, ampak takrat bolj premišljeno. Želimo porabiti manj resursov, a hkrati dosegati enako kvaliteto predstav in nova občinstva. Namesto nenehne nove produkcije raje podaljšujemo življenje obstoječim predstavam z iskanjem novih kontekstov," poudarja Tamara Bračič Vidmar.

V stari mestni elektrarni so znižali ogrevanje za stopinjo ali dve in namestili nova vrata, meritve pa so takoj pokazale bistven prihranek električne emnergije. Svoje znanje bodo delili tudi na prihajajočem festivalu Mladi levi (24. in 25. avgusta), kjer pripravljajo Manifest manj. To bo dvodnevni dogodek s svetovanji tujin in domačih strokovnjakov o tem, kako zmanjšati ogljični odtis v kulturi.

To ni le trend, ampak osebni angažma

Da je bil pregled dobrih praks na konferenci izjemen dokaz, da slovenska kultura že močno stopa na zeleno pot, potrjuje tudi direktorica MKC Maribor Marja Guček. Poudarja, da se v MKC s temi vprašanji ukvarjajo že bistveno dlje, kot obstaja sam razpis ministrstva.

"To je proces, ki zahteva svoj čas. Ideja mora v kolektivu dozoreti, da se ljudje odločijo za korake k trajnosti. Gre za osebni angažma, za osebno željo, ki jo nato preneseš v upravljanje organizacije in načrtovanje projektov. Ko se projekt konča, se to ne konča, ker postane del tebe," je jasna Marja Guček.

Direktorica MKC Maribor ob tem opozarja, da so se do sedaj veliko ukvarjali z "mehkimi" vsebinami, za resne premike pa bodo v prihodnje potrebne tudi sistemske finančne spodbude za infrastrukturo: "Sodelavci so nam hitro povedali: lahko naredite ogromno, a če imate okna, ki ne tesnijo, gre skozi njih ogromno energije. Tukaj bi potrebovali finančne spodbude."

Projekt se uradno zaključuje 31. avgusta, a mariborski kulturniki obljubljajo, da bodo zeleni koraki ostali njihova stalnica.