Matjaž Lorber iz Maribora je zmagovalec vojaškega peteroboja 2016 in hkrati najmlajši državni prvak v zgodovini Slovenske vojske. 25-letnik je v SV zaposlen že 5 let je pripadnik 10.Pehp/1.Pehč in član peterobojske reprezentance. Poleg tega je študent 3. letnika športnega treniranja.
Vojaški peteroboj velja za kraljico športa v vojski
»Vsak polk, ki ga sestavlja približno do 300 pripadnikov, prijavi svojih najboljših 5 pripadnikov, ki se prebijejo skozi interne kvalifikacije. Reprezentanti smo opravičeni teh kvalifikacij in smo že avtomatično uvrščeni na prvenstvo,« opiše Mariborčan. Letos je tekmovalo nekaj manj kot 40 tekmovalcev.
Foto: Youtube
Državno prvenstvo v vojaškem peteroboju je pred nekaj dnevi potekalo v Mariboru in na strelišču v Apačah. Tekmovanje je trajalo dva dni. Prvi dan so tekmovanje pričeli s strelanjem z avtomatsko puško na 100 metrov, sledilo je premagovanje pehotnih ovir in met bombe. »Bombe so seveda športne, da ne bo kdo od bralcev mislil, da ta ob metu eksplodira,« se pošali Matjaž. Drugi dan tekmovanja je bil v znamenju plavanja na 50 metrov in še zadnje discipline, teka na 8 kilometrov.
Potreben širok spekter motoričnih sposobnosti
Atlet mora v vojaškem peteroboju pokazati širok spekter motoričnih sposobnosti kot so moč, hitrost, eksplozivnost, gibljivost, ravnotežje in koordinacija. Z načrtovanjem treningov za tekmovanje je pričel že meseca novembra lani, bazična priprava pa je trajala tri mesece: »Gre za veliko količino treningov, sama intenzivnost treninga je nizka. Sledilo je predtekmovalno obdobje, ki je trajalo dva meseca in kasneje tekmovalno. V tem obdobju je količina treningov minimalna, nekje trikrat tedensko, intenzivnost pa je na tekmovalnem nivoju.«. Teden dni pred tekmovanjem je sledil strog počitek, da se je lahko fizično in psihično spočil.
»Biti prvi v državi je res lep občutek. To pomeni, da boljšega od tebe ni. Če pa ob naslovu postaviš še en mejnik, kot sem ga jaz z nazivom najmlajšega državnega prvaka, pa je vse skupaj, vsaj meni osebno, še bolj dragoceno in posebno,« prvak komentira svojo zmago.
Čaka ga Svetovno prvenstvo
Drugi teden v avgustu ga čaka še Svetovno prvenstvo v Wiener-Neustadu v Avstriji. Prvenstvo, ki se sicer odvija vsaka štiri leta, bo trajalo 12 dni, tega pa se bo udeležil prvič. Zaveda se, da na svetovnih prvenstvih štejejo le prva tri mesta, vse ostalo pa gre hitro v pozabo. Rezultatov v tem trenutku ne želi napovedovati, saj je sredi priprav. Meni, da je kakršnokoli spogledovanje z uvrstitvami pri vrhu, v fazi priprav, nesmiselno: »Šel bom disciplino za disciplino, v vsaki bom dal svoj maksimum in na koncu bomo videli, kakšna bo uvrstitev.«.
V življenju so samo zmage in izkušnje
Povedal nam je tudi, da so mu že kot otroku govorili, da more imeti v življenju cilje. Nihče pa mu ni nikoli govoril o sami poti, ki vodi do teh ciljev: »Zato v življenju imeti cilj ni dovolj. Kdor pa ubere pravo pot in se je z njo pripravljen spopasti, bo prišel do cilja kot osebni zmagovalec. V življenju sem spoznal, da ni zmag in porazov, ampak so samo zmage in izkušnje.«.
