V uredništvu maribor24.si smo se odločili, da bomo vse županske kandidate, ki so v Mariboru doslej napovedali svojo kandidaturo, v naši seriji člankov predstavili nekoliko drugače. Ne zgolj skozi njihove politične programe, stališča in obljube, temveč predvsem skozi vprašanja, ki razkrivajo človeka za politično funkcijo. Kakšno je njihovo družinsko življenje, kako gledajo na denar in premoženje, kakšne so njihove navade, razvade in šibkosti ter česa o njih volivci doslej morda niso vedeli?

Tokrat smo nekoliko bolj osebna vprašanja postavili Vincencu Gajserju, upokojencu in kandidatu za župana Mestne občine Maribor.

Kakšna je vaša najvišja dokončana izobrazba in po čem so si vas zapomnili učitelji? Ste bili med pridnimi ali med tistimi, ki so povzročali sive lase?

Sem magister tehnologije prometa, na FPP Portorož sem diplomiral 29. oktobra 1999. Tako v osnovni šoli kot na fakulteti, kjer sem v rednih rokih opravil izpite in pridobil diplomo, sem bil med pridnimi učenci. V osnovni šoli nisem bil problematičen otrok, ker se bili takrat drugi časi pri vzgoji in učenju.

Kolikšen je vaš povprečni mesečni neto prihodek in iz katerih virov ga prejemate? Se vam zdi, da živite nad povprečjem svojih občanov?

Moja penzija mi zadošča za normalno življenje, ker nisem potrošnik na visoki nogi, temveč spadam med skromnejše prejemnike penzije in ne zapravljam denarja za brezpredmetne stvari. Penzija v višini 900 evrov mi zadošča za vse moje potrebe. 

Nimam velikih zahtev in potreb. Žal pa nekateri ubirajo nepoštene poti ter si na nepošten način pridobivajo finančna sredstva, ne glede na posledice. Sam pa svojega poštenja ne prodajam, prav tako ne svojega imena in vsega, kar sem ustvarjal vse življenje. Ne želim si, da bi zaradi enega samega evra zapravil svoje ime in si nakopal sramoto za vse življenje.

Katere nepremičnine imate v lasti, kateri avtomobil vozite in kakšno drugo večje premoženje imate? Kaj je bil vaš najdražji nakup za lastno zadovoljstvo?

V lasti nimam nobene nepremičnine. Vozim šest let star rabljen avtomobil Kia Sportage 1.6, saj nimam potrebe po najdražjih nakupih. Zadovoljen sem s tem, kar sva s partnerko ustvarjala v 30 letih. V tem času sva skupaj kupila stanovanje v starejši hiši.

Sicer pa sem veteran vojne za Slovenijo in sem za zasluge na tem področju prejel več priznanj. 

Kakšen je vaš zakonski oziroma partnerski stan in ali imate otroke? Kdo ima pri vas doma zadnjo besedo?

Imava dva otroka, oba sta zaposlena. Pri nas doma nihče nima zadnje besede, saj zadeve rešujemo sporazumno in se o tekočih zadevah dogovarjamo skupaj.

Katera je vaša največja razvada in za kaj vam nikoli ni škoda denarja? 

Moja največja razvada so planinarjenje, daljši sprehodi in raziskovanje zgodovine. Rad spremljam tudi košarko in nogomet. 

Katera vaša lastnost gre vašim najbližjim najbolj na živce? Kaj bi nam o vas povedali, česar sami v predvolilni predstavitvi zagotovo ne bi omenili?

Pri vsakem opravilu sem dosleden in včasih vztrajam pri določeni točki, pri kateri bi drugi verjetno že obupali. Enako je bilo tudi takrat, ko sem bil še aktiven in sem imel pod seboj sodelavce. Najbolj boli takrat, ko ti oseba, ki ti je blizu, zapravi zaupanje v prihodnost.

Kaj je najbolj nora ali nepremišljena stvar, ki ste jo naredili v življenju, pa javnost zanjo še ne ve? Bi jo danes ponovili?

Ta stvar ni ravno nepremišljena, je pa bila gotovo adrenalinska. V času vojne za Slovenijo sem bil priča precej nevarni situaciji na nogometnem stadionu v Slovenski Bistrici. Tam blizu je bila kasarna in spomnim se trenutka, ko je na stadion priletel helikopter tedanje Jugoslovanske ljudske armade. Takrat sem se s štirimi kolegi vojaki, med katerimi je bil tudi poveljnik Marjan Strehar, vrgel na tla, saj je iz helikopterja prišlo nekaj rafalov.