Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (MLSKRR) je v sredo, 8. julija 2026, formalno preneslo svoj sedež v Maribor in tako postalo prvo ministrstvo v Republiki Sloveniji s sedežem izven Ljubljane. Kot poroča N1, sindikati ob tem opozarjajo, da zakonodaja ne dopušča premeščanja javnih uslužbencev na delovno mesto, ki je od sedanjega oddaljeno več kot 70 kilometrov.

Prvič po letu 2000

Na ministrstvu so poudarili, da gre za pomemben korak pri uresničevanju ciljev decentralizacije države, skladnejšega regionalnega razvoja in policentričnega razvoja Slovenije. Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je ob tem poudarila: »To ni zgolj selitev ene institucije. Gre za jasno razvojno sporočilo, da je treba državo decentralizirati tudi v praksi. Če želimo policentrični razvoj Slovenije, morajo tudi državne institucije slediti tej logiki. Kot ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, moramo pri tem voditi z zgledom. Vesela sem, da smo naredili ta pomemben korak, s katerim dokazujemo, da regionalizacija ni le razvojni koncept, temveč tudi konkretna praksa.«

V Mariboru bo ministrstvo delovalo v lastnih prostorih v poslovnem objektu City.

Štajerska prestolnica je tako dobila sedež enega od ministrstev prvič po letu 2000, ko je bil tam sedež ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.

Dodatne okrepitve bodo prednostno iskali za delo v Mariboru

Ministrstvo bo delovalo na treh lokacijah - v Mariboru, Ljubljani in Štanjelu. V prvi fazi bo v Mariboru zaposlenih okoli 70 od skupno 253 uslužbencev, predvsem tistih, ki živijo bližje štajerski prestolnici. Morebitne dodatne kadrovske okrepitve bodo prednostno iskali za delo v Mariboru.

Dolgoročni cilj je postopna krepitev sedeža v Mariboru.

Ocenjujejo, da se bo potreba po delu na domu zmanjšala

Od 253 zaposlenih na ministrstvu za lokalno samoupravo jih ima 215 odobreno možnost dela na domu do največ dvakrat na teden. Na MLSKRR pričakujejo, da se bo po izvedeni reorganizaciji in okrepitvi posameznih enot potreba po delu na domu zmanjšala, saj bo namen reorganizacije prav to, da zaposleni čim več nalog opravljajo v njim najbližji organizacijski enoti, piše N1.

Podrobni izračuni finančnih učinkov selitve, vključno s potnimi stroški, še potekajo.

Ob tem ministrstvo poudarja, da prenos sedeža ne pomeni umika iz drugih delov Slovenije. »Maribor kot drugo največje slovensko mesto ima vse pogoje, da prevzame pomembnejšo državno funkcijo. Ob tem pa zastopam interese vseh slovenskih regij. Nihče ne sme biti zapostavljen. Prav zato bomo ohranili prisotnost ministrstva tudi v Ljubljani in Štanjelu ter še naprej skrbeli za enakomeren razvoj vseh delov Slovenije,« poudarja ministrica.

Sindikati opozarjajo na zakonsko omejitev

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk opozarja, da sindikati o napovedanih selitvah niso bili obveščeni. Spomnil je, da zakon o javnih uslužbencih dovoljuje premestitev le, če novi kraj dela ni oddaljen več kot 70 kilometrov od dosedanjega delovnega mesta oziroma je bližje kraju, od koder zaposleni prihaja na delo.

Po njegovem mnenju bi selitve lahko povzročile dodatne stroške in organizacijske težave, saj večina sej vlade in medresorskih usklajevanj še vedno poteka v Ljubljani. Ne zdi se mu prav, da bi v trenutnih razmerah uslužbence, ki so denimo doma iz Primorske, premeščali na Štajersko.

Ne gre namreč le za lokacijo dela uslužbenca samega, ampak to prinese še celo vrsto drugih težav, od lokacije vrtcev in šol, ki jih obiskujejo njihovi otroci, do časovne obremenjenosti, ki jo prinaša daljša vožnja na delo, še poroča N1.