ZD dr. Adolfa Drolca Maribor je drugi največji zdravstveni dom v državi in eden redkih, ki trenutno nima večjih težav s pomanjkanjem zdravnikov. Pokriva območje 12 občin ustanoviteljic v obsegu približno 750 kvadratnih kilometrov, kjer je nekaj več kot 200 tisoč ljudi. Približno polovica prebivalcev je opredeljena za omenjeni zavod, kar pomeni, da skrbijo za okoli 100 tisoč ljudi.

"Usmerili smo se v države nekdanje Jugoslavije in začeli aktivno iskati ustrezen kader"

Direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik pove, da zanesljivo število zdravnikov ni rezultat, ki bi nastal čez noč, temveč je posledica premišljene strategije.

"Že pred petimi leti smo ugotovili, da je nabor zdravnic in zdravnikov ter zobozdravnic in zobozdravnikov v Sloveniji premajhen glede na potrebe. Zato smo se usmerili v države nekdanje Jugoslavije in začeli aktivno iskati ustrezen kader, ki smo ga postopoma pripeljali tudi v Maribor. Danes je pri nas zaposlenih 30 zdravnic in zdravnikov, ki smo jih pridobili na ta način. Na področju pediatrije imamo sedem pediatrov in tri specializante pediatrije. Na področju družinske medicine imamo štiri zdravnice specialistke in dva specializanta, na področju ginekologije pa dve zdravnici in enega specializanta. Zaposlujemo tudi specialiste medicine dela, prometa in športa, okuliste ter zobozdravnike."

Prihod posameznega zdravnika praviloma pomeni prihod celotne družine. V sodelovanju z Mestno občino Maribor jim zdravstveni dom zagotovi urejena stanovanja, pri čemer prvih šest mesecev sofinancirajo njihovo bivanje. "Naša iskrenost in doslednost sta se izkazali za pomembni, saj se dober glas širi. Prav danes sem po elektronski pošti prejel zanimanje zdravnice ortodontke za zaposlitev pri nas, saj vemo, kako zelo primanjkuje ortodontov. Vse to je posledica naše usmeritve in konkretnega dela."

ZD Adolfa Drolca Maribor ima trenutno več kot 140 zaposlenih zdravnikov, če upoštevamo tudi specializante, pa jih je več kot 190. Zobozdravnikov je skoraj 60, tako da pri njih deluje več kot 250 zdravnikov in zobozdravnikov.

V prestolnici 12 ambulant za neopredeljene, v Mariboru le ena

Pomembno je, nadaljuje Završnik, da zaposleni vidijo, zakaj se odločajo za ta zavod. "Pred kratkim sem se pogovarjal z dvema specializantoma pediatrije, ki ostajata v Mariboru, ter specialistko družinske medicine, ki bi se nam želela pridružiti. Trenutno imamo 24 specializantov družinske medicine. To so konkretni podatki, ki potrjujejo, da na primarni ravni v Mariboru nimamo pomanjkanja zdravnikov, zaradi katerega se ljudje ne bi mogli opredeliti za osebnega zdravnika. To velja za odrasle, otroke in ženske."

Za primerjavo: v Ljubljani imajo 12 ambulant za neopredeljene paciente, v Mariboru pa praktično samo eno. "Tudi ta je namenjena predvsem ljudem, ki so pri nas v prehodnem obdobju in ne nameravajo ostati, omogoča pa jim, da opravijo potrebne zdravstvene storitve."

Težav v komunikaciji med tujimi zdravniki in pacienti ni 

Zakon določa, da morajo zdravniki dokazati ustrezno znanje slovenskega jezika, in pri tem v zdravstvenem domu vztrajajo. Poleg tega jim pomagajo pri učenju jezika in financirajo tečaje. "Ko se odločijo za prihod k nam, jim omogočimo tudi učenje na daljavo, tako da se lahko na delo v Sloveniji pripravljajo že v domačem okolju. Zdravniki brez opravljenega ustreznega izpita iz slovenskega jezika ne morejo opravljati dela z licenco. To določbo absolutno podpiram, saj je nujno, da zdravnik pacienta razume in mu lahko ustrezno pomaga."

Kako pa je z morebitnimi pomisleki glede njihove strokovno usposobljenosti? "Zdravniki morajo opraviti obdobje prilagajanja, po njegovem zaključku pa tudi izpit, na katerem preverimo njihovo znanje. Gre za izpit, ki je po zahtevnosti primerljiv z manjšim specialističnim izpitom. Njihovo znanje lahko spremljamo že med osemmesečnim oziroma dvanajstmesečnim obdobjem prilagajanja. Povedati moram, da je zelo zgledno," pojasni Završnik. Zdravnikom z območja nekdanje Jugoslavije sicer ob zaposlitvi pojasnijo, da so zaposleni v zavodu in da jih lahko razporedijo tudi na druga delovna mesta na območju, ki ga pokrivajo. 

Sledijo Štamparjevi ideji

Završnik nadaljuje, da so v zadnjem obdobju usmerjeni predvsem v širjenje dostopnosti zdravstvenih storitev. Zadnji primer so novi zdravstveni prostori v Račah, kjer so dodatno zaposlili tim zdravnika družinske medicine, pediatra in zobozdravnika. "S tem smo okrepili že obstoječo ponudbo. Naša filozofija temelji na ideji profesorja Andrije Štamparja, ki je bil predsednik skupščine Svetovne zdravstvene organizacije. Zavzemal se je za to, da se zdravstvena služba približa pacientu, namesto da bi moral pacient vedno prihajati k njej. Tej ideji sledimo tudi mi. Ambulante odpiramo tam, kjer se prebivalstvo povečuje in kjer se pokaže potreba po dodatnih zdravstvenih storitvah."

Niso pa edini izvajalec zdravstvenih storitev na območju. Pomemben del javne zdravstvene mreže so tudi zasebniki s koncesijo. "Ob tem moramo upoštevati, da se zdravniki, ki so začeli delati v devetdesetih letih, zdaj upokojujejo. Njihove ambulante se v zadnjem času pogosto vračajo pod okrilje našega zavoda, skupaj z velikim številom pacientov. Tudi za to smo se sposobni ustrezno organizirati."

Z vlaganji bodo nadaljevali 

Ena od zadnjih pridobitev so tudi novi prostori v zdravstveni postaji v Rušah, kjer so dodali ambulanti družinske medicine in zobozdravstva, v prihodnje pa načrtujejo prenovo zdravstvene postaje v občini Hoče - Slivnica. "Ministrstvo za zdravje nas prepoznava kot zanesljivega partnerja in nam želi dodeliti dodatne programe. Naš največji izziv pa so prostori. Primer je Center za duševno zdravje odraslih, pri katerem je treba zagotoviti delovna mesta za 12 ali več zaposlenih. Vsak od njih potrebuje svoj kabinet, velik najmanj 12 do 16 kvadratnih metrov. Zato moramo razvoj programov usklajevati z možnostmi za zagotovitev ustreznih prostorov."

Nove prostore načrtujejo še v Staršah, Šentilju, Selnici ob Dravi, uredili so jih v Lovrencu na Pohorju.

Želja po logističnem centru za patronažno službo in dolgotrajno oskrbo

Ob tem so odprli Zdravstveno postajo Magdalena, ki obsega 3.500 kvadratnih metrov in predstavlja investicijo v vrednosti 12 milijonov evrov. V izgradnji  je Zdravstvena postaja Tezno s 7.000 kvadratnimi metri, vrednost investicije pa presega 20 milijonov evrov. Zdravstveni dom pa ima smele načrte tudi s 'staro' zdravstveno postajo na Teznu.

"Konec devetdesetih let je Tovarna avtomobilov Maribor prenehala plačevati zdravstvene prispevke. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je nato vpisal lastninsko pravico na tamkajšnjih prostorih, mi pa smo mu zanje plačevali najemnino. Med epidemijo covida-19 se je nabralo nekaj sredstev, ki smo jih namenili Mestni občini Maribor. Ta je prostore kupila za nekaj več kot 700.000 evrov, danes pa so v njeni lasti. Naš zavod jih uporablja in želi tam vzpostaviti logistični center za patronažno službo in dolgotrajno oskrbo. V patronažni službi imamo 60 medicinskih sester, pridružujejo pa se nam tudi sodelavci, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo."

Zdravstveni dom bo letos praznoval 70 let delovanja. Ustanovljen je bil 31. decembra 1957, delovati pa je začel 1. januarja 1958. V njegovi zgodovini še ni bilo tako obsežnega investicijskega cikla, kot smo mu priča zdaj. "Za to sem resnično hvaležen. Kljub temu ostajajo potrebe tudi za prihodnje obdobje. Predvsem bi radi razširili zdravstveno postajo v Novi vasi in ji dodali nove vsebine."

Jubilej bodo proslavili februarja prihodnje leto. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi publikacijo, s katero bodo zaznamovali 70 let delovanja zavoda. 

Potrebno bi bilo urediti prostore za nujno medicinsko pomoč 

Izzive imajo tudi pri nujni medicinski pomoči na Cesti proletarskih brigad, kjer si prostore delijo z gasilsko brigado. "Primanjkuje nam ustreznih garažnih prostorov. Imamo 15 reševalnih vozil, ki morajo biti predgreta, zagotoviti pa moramo tudi ustrezne pogoje za higieno in razkuževanje. Za naše zaposlene smo izračunali, da potrebujejo dve minuti, da iz bivalnih prostorov pridejo do vozila. Odzivni čas je pri intervencijah ključnega pomena, saj šteje vsaka minuta. Zato bi morali ustrezneje urediti tudi prostore za nujno medicinsko pomoč."

V novembru bodo praznovali deseto obletnico helikopterske nujne medicinske pomoči, ki pomeni pomembno pridobitev ne le za Maribor, temveč za celotno severovzhodno Slovenijo. Helikopter je nameščen na letališču, kjer sodelujejo s strokovnjaki, vendar so tudi tamkajšnji prostori deloma improvizirani. "Tudi na tem področju vidimo možnosti za izboljšave."

Ponosni na oddelek z računalniškim tomografom in magnetno resonanco

Z novo uredbo so pridobili program za magnetno resonanco, ki so jo namestili že v lanskem letu. Imajo tudi računalniški tomograf oziroma CT.

"Praktično smo edini zdravstveni dom v Sloveniji s tako organizirano radiološko dejavnostjo. Leta 2012 na tem področju nismo imeli ničesar. Začeli smo z običajnim rentgenom, kakovostnim ultrazvokom in mamografijo, danes pa imamo oddelek z računalniškim tomografom in magnetno resonanco. Takšno okolje je zanimivo tudi za radiologe. Medtem ko se drugod soočajo z njihovim pomanjkanjem, se pri nas radiologi zanimajo za zaposlitev. Trenutno imamo dve zaposleni zdravnici oziroma zdravnika, štiri lastne specializante in številne zunanje sodelavce."

Čim več storitev pod eno streho 

"Naše vodilo je, da čim več storitev združimo pod eno streho. Imamo 54 zdravnikov družinske medicine, ki paciente napotujejo na dodatne preiskave. Poleg tega imamo dispanzerja za pljučne in srčne bolezni. Naš cilj je, da bi slikovne preiskave skupaj pregledovali radiologi, družinski zdravniki, kardiologi, pulmologi ali fiziatri, kadar je to potrebno, ter oblikovali skupno mnenje."

Danes pacient pogosto prejme ločena mnenja radiologa, fiziatra in ortopeda, družinski zdravnik pa mora nato iz njih sestaviti celovito sliko. "Želimo si, da bi strokovnjaki lahko skupaj pregledali izvide in oblikovali enotno mnenje. To je smer razvoja, ki ji sledimo. Tudi pri pridobivanju programov smo izhajali iz te zamisli, zdaj pa jo postopoma uresničujemo."

Organizacija dežurstev jim za zdaj ne povzroča težav 

Zanimalo nas je še, kako je dežurstvi, segmentom, s katerim ima precej zdravstvenih domov veliko težav. Direktor pojasnjuje, da dežurstva organizirajo v njihovi enoti za hitre preglede, ki deluje v bolnišnici. "Pokrivamo jih predvsem z lastnimi specialisti družinske medicine in pediatrije, vključujejo pa se tudi kolegi koncesionarji. Pri tem moramo upoštevati zakonsko omejitev glede starosti, ki je 55 let. Zdravniki, ki izpolnjujejo ta pogoj, se praviloma odločijo, da ne bodo več dežurali. Naša velika prednost je, da imamo dovolj sodelavcev, ki sodelujejo v tem procesu, zato je organizacija dežurstev vzdržna. O tem, kako zahtevno je delo ponoči, se kot družba premalo pogovarjamo. To ne velja samo za zdravnike in medicinske sestre, temveč tudi za druge poklice, pri katerih je treba delati ponoči, na primer za peke. Gre za izjemno stresne delovne razmere, za katere vemo, da lahko vplivajo na zdravje. Raziskave opozarjajo tudi na povezavo med pomanjkanjem spanja in razvojem nekaterih rakavih bolezni. Premalo se zavedamo, koliko ti ljudje prispevajo k temu, da lahko živimo v urejenem in varnem okolju. Njihovo delo zahteva tudi veliko osebnega odrekanja."

Med velikimi zdravstvenimi domovi edini z dolgotrajno oskrbo 

Ob tem je ZD Adolfa Drolca Maribor eden od štirih zdravstvenih domov, ki izvaja tudi dolgotrajno oskrbo. Od skupno 59 zdravstvenih domov so se za to odločili le štirje, med velikimi zdravstvenimi domovi pa je mariborski edini. "Zanimanje za to storitev je izjemno veliko, tudi zato, ker imamo dobro razvito patronažno zdravstveno službo. Naš zdravstveni dom je bil prvi v Sloveniji, ki je začel izvajati patronažno zdravstveno varstvo, torej skrb za paciente na domu, tudi na področju zdravstvene nege. Vstopamo v najbolj intimno okolje ljudi, zato nas prepoznavajo kot zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja. Prav zaradi tega so si želeli, da bi jim ponudili tudi storitve dolgotrajne oskrbe."

Dolgotrajno oskrbo že izvajajo. Kot certificirani partner so pristojni za podpisovanje odločb, s katerimi se posameznike po oceni njihovih potreb uvrsti v ustrezno kategorijo dolgotrajne oskrbe. "Tudi če se posameznik ne odloči za storitev, je lahko upravičen do denarnega prejemka. Doslej sem podpisal več kot 100 takšnih odločb, kar ljudem omogoča uveljavljanje pripadajočih pravic oziroma koriščenje storitev, za katere se odločijo. V okviru dolgotrajne oskrbe ponujamo tudi fizioterapijo, kar predstavlja pomembno dodano vrednost."

Za zdaj dolgotrajno oskrbo izvajajo samo v Mariboru, načrtujejo pa, da bodo v prihodnje storitev razširili tudi na vse občine ustanoviteljice.

Utirajo si pot do univerzitetnega statusa 

In kdaj bi lahko ZD Adolfa Drolca Maribor pridobil status univerzitetnega kliničnega doma?

"Menim, da smo dozoreli za naslednji korak v razvoju naše organizacije. Oktobra lani smo postali pridružena članica univerze in smo prvi zdravstveni dom v Sloveniji s tem statusom. S tem se še tesneje povezujemo z univerzitetnim okoljem. Z Univerzo v Mariboru sodelujemo že zdaj, saj pri nas potekata dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje na področjih, ki jih pokrivamo: medicine, zdravstvene nege, fizioterapije in laboratorijske dejavnosti. Naslednji korak vidimo predvsem na področju družinske medicine, kjer želimo vzpostaviti inštitut oziroma Kliniko za družinsko medicino. Posamezne medicinske specialnosti imajo svoje osrednje ustanove, na primer klinike za interno medicino, pediatrijo in kirurgijo. Primarna raven zdravstvenega varstva takšnega statusa še ni dosegla. V svetu razvoj poteka tudi v tej smeri in temu želimo slediti, morda celo orati ledino," razlaga Završnik. 

Podobno velja za stomatologijo. Uspelo jim je pridobiti in akreditirati študij dentalne medicine v Mariboru. Prvi študenti so se vpisali leta 2021, danes pa imamo študente šestega letnika. "Tudi sam sodelujem pri tem razvoju kot prodekan za dentalno medicino na Medicinski fakulteti. Predvsem pri kliničnem delu pomagamo zagotavljati ustrezno praktično usposabljanje in izobraževanje študentov. Pri tem sodelujemo tudi s kolegi z Reke, saj so nam kolegi iz Ljubljane sporočili, da zaradi svojih obveznosti težko zagotovijo dodatno pomoč. V šestem letniku imamo 13 študentov, ki bodo predvidoma prihodnje leto diplomirali. V celoten izobraževalni proces dentalne medicine pa je zdaj vključenih že več kot 100 študentov. Tudi tem študentom želimo skupaj z univerzo ponuditi ustrezno okolje za izobraževanje."

V ta namen načrtujejo stomatološko kliniko na območju Hoferjevega trikotnika.

Poleg tega si želijo tudi druge organizacijske enote, od pediatrije, ginekologije in medicine dela, prometa in športa do nujne medicinske pomoči, razvijati po vzoru inštitutov. "Kaj bi to pomenilo v praksi? Poleg rednega dela bi potekalo tudi pedagoško, znanstvenoraziskovalno in strokovno publicistično delo. To pomeni, da bi spremljali razvoj stroke v svetu in nova spoznanja uporabljali pri vsakodnevnem delu, s čimer bi izboljševali kakovost zdravstvenih storitev. Mladi, ki prihajajo k nam, so zelo izobraženi in spremljajo novosti v stroki. S svojim znanjem in zanimanjem spodbudijo tudi druge sodelavce, da dodatno berejo, se izobražujejo in ostajajo v koraku z razvojem stroke."

Ob koncu sogovorniku zastavimo še vprašanje, kakšna ekipa stoji za vsemi temi uspehi in idejami. "Imamo ekipo, v kateri se zelo dobro razumemo in skupaj razmišljamo o razvoju zavoda. Na izzive gledamo z različnih vidikov: z medicinskega, zobozdravstvenega, pravnega in ekonomskega. Pomembno vlogo imajo tudi analitiki, sodelavci iz zdravstvene nege in fizioterapije. Vsak prispeva svoj del v mozaik, skupno delo pa prinaša rezultate."