Kot je povedala Anja Soršak iz Evropskega inštituta za ocenjevanje cest, so trajnostna mobilnost, aktivni turizem, skrb za zdravje in okolje ter vlaganja v varno kolesarsko infrastrukturo načrti tisti projekti, ki v zadnjem času pritegnejo vse več pozornosti. “Slovenija ponuja kar nekaj kolesarskih povezav in primerov dobrih praks, dva evropska projekta – Danube Cycle Plans in Sabrina – pa odpirata nova vprašanja in ponujata rešitve, kako s pravimi pristopi zagotoviti sodelovanje ter spodbuditi ljudi vseh starosti in zmožnosti, da sedejo na kolo, hkrati pa jim omogočiti varno kolesarjenje,” je dodala.
Do konca mandata župana urejenih še 100 kilometrov kolesarskih poti v mestu
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je predstavil aktivnosti mestne občine za spodbujanje kolesarjenja ne le v Mariboru, pač pa tudi v sodelovanju s sosednjimi občinami in celotno regijo. Med drugim je poudaril velik potencial na tem področju, ki so ga že pred časom začeli izkoriščati z Dravsko kolesarsko potjo. Tečejo tudi drugi projekti, ki jih na koncu želijo povezati v enega.
“Do konca mandata ali vsaj do leta 2023 sem se zavezal, da bomo uredili še 100 kilometrov kolesarskih poti v mestu. Seveda nimamo ne denarja ne prostora, da bi vse to naredili ob cestah, zato bomo, kjer je le mogoče, spreminjali prometni režim in delili cestne površine ter hitrost vožnje omejili na 30 kilometrov na uro,” je dejal Arsenovič.
Na državni ravni so za razvoj kolesarstva po besedah Katarine Sladoljev z ministrstva za infrastrukturo lani ustanovili medresorsko delovno skupino za pripravo strateškega načrta za razvoj kolesarskega omrežja. Trenutno določajo cilje in merljive kazalnike uspeha, osnutek dokumenta pa bo predvidoma pripravljen do letošnje jeseni.
Ob tem trenutno poteka še projekt Varnejše kolesarske povezave na območju Podonavja (Sabrina), namenjen varnosti infrastrukture za kolesarje, ki veljajo za ene najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Njegov cilj je pomagati odločevalcem pri načrtovanju ter izvedbi varnih in trajnostnih rešitev za izboljšanje kolesarske infrastrukture v Podonavju.
Ustanovitev omenjene skupine je bil tudi eden od ciljev dve in polletnega evropskega projekta Danube Cycle Plans, s katerim so začeli julija 2020, njegov cilj pa je spodbujanje kolesarjenja kot enega pomembnih gradnikov okolju prijaznega in varnega prometnega sistema. V sklopu projekta njegova mednarodna ekipa ta teden kolesari od Dunaja do Ljubljane, v slovenski prestolnici pa bo sredi junija potekala največja kolesarska konferenca na svetu – Velo-city 2022. S kolesarjenjem želijo povezovati kraje ob poti, poskrbeti za promocijo kolesarjenja ter osveščati, da je za varno kolesarjenje, v katerem uživajo kolesarji vseh starosti in zmožnosti, pomembno poskrbeti za varno in prijetno kolesarsko infrastrukturo.
EuroVelo je sicer mreža 17 daljinskih kolesarskih povezav v dolžini več kot 90.000 kilometrov, ki prepletajo vso Evropo. Povezava EuroVelo 9, ki se začne v Gdansku ob Baltskem morju, je dolga 2050 kilometrov in potuje skozi šest države, in sicer Poljsko, Češko, Avstrijo, Slovenijo, Italijo in Hrvaško, ter se zaključi v Pulju.
Partnerji projekta s sabo nosijo prvi nadnacionalni vseevropski načrt za promocijo kolesarjenja, ki so ga maja lani sprejeli v sklopu Dunajske deklaracije, v njem pa je glavni cilj, da bi do leta 2030 podvojili število kolesarjev v regiji, je še pojasnila Sladoljeva.
STA
