Urejena, varna in vzdrževana infrastruktura je v trikotniku prometne varnosti voznik-vozilo-cesta eden od temeljev varnega, pa tudi hitrega in udobnega odvijanja prometa, so za nas pojasnili v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS).
V Mariboru skrbi za cestišča podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, ki skupaj z Uradom za komunalo, promet in prostor (UKPP) MO Maribor pregledata in skupaj pripravita predlog nabora cestišč, ki so potrebna nujne obnove.
Na Nigradu pojasnjuje, da za cestišča, potrebna obnove, se načeloma upošteva ocena in stanje poškodovanosti cestišča. Le ta se posnamejo in se opravi analiza in ocena poškodb. Pri vrednotenju kriterijev za obnovo ceste upoštevajo predvsem:
- stanje komunalnih vodov pod cestiščem (ali so potrebni obnove ali ne),
- kako pomembna za prometne tokove je prometnica, ki jo želimo obnoviti (PLDP ceste, kategorija ceste); torej kako pomembna je določena cestna povezava v prometnem omrežju mesta za varen in tekoč promet,
- ali obnova sovpada z urejanjem kakšne druge infrastrukture (npr. spremembe prometnih režimov, ureditve kolesarskih površin, urejanje varnih šolskih poti, novogradnja pločnikov, ….),
- ali na prometnici poteka linija mestnega prometa (za udobje potnika v avtobusu je urejeno cestišče ključno pri udobnosti vožnje, s tem pa kvaliteti storitve JMPP).
Mariborske ceste se vzdržujejo v okviru razpoložljivih sredstev
Kot so za nas še pojasnili v Nigradu, se vsa popravila cestišč izvajajo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev za ta namen: “Skladno s koncesijsko pogodbo določena dela vzdrževanja cest izvajamo iz naslova rednega letnega in zimskega vzdrževanja ceste.”
Naloge rednega letnega vzdrževanja obsegajo popravila manjših cestnih odsekov, krpanje udarnih jam, urejevanje brežin, urejevanje bankin, obcestna košnja, čiščenje in popravila cestnih požiralnikov; med večja dela rednega vzdrževanja pa spadajo še preplastitve cestnih odsekov, ki imajo urejeno stanje komunalne infrastrukture. “Določene cestne odseke tudi investicijsko vzdržujemo, pri tem gre za celovite in obsežnejše rekonstrukcije z obnovo vseh komunalnih vodov, s hortikulturno ureditvijo ter drugo za urbano mobilnost pomembno ureditvijo infrastrukture, kot so izboljšave za kolesarje in pešce, arhitekturna podoba,” dodajajo na Nigradu.
Prebivalci Maribora so marsikdaj nezadovoljni s stanjem cest v mestu. Če v Nigradu prejmemo kakšno pripombo ali pritožbo za določeno cestišče, “le to nemudoma obravnavamo in pregledamo ter jo uvrstimo na seznam za pripravo plana sanacije glede na prioriteto in vrsto poškodbe”. Odzivnost je odvisna od vrste poškodbe: “Če le-ta zahteva urgentni pristop k reševanju se ta odpravi ali pristopi k sanaciji še isti dan”.
Slabo vozišče vodi v poškodbe podvozja, pnevmatik, krmilnem mehanizmu
Kot je za nas pojasnil Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in AMZS inštruktor varne vožnje, lahko poškodovano lahko vpliva oziroma privede do poškodb na vozilu, in sicer na podvozju z vsemi komponentami, na krmilnem mehanizmu in do poškodb pnevmatik. “Vse to vpliva na varnost, saj je eden osnovnih pogojev za varno vožnjo tehnično ustrezno oziroma brezhibno vozilo,” je še dodal.
Poškodovana vozišča vplivajo tudi na samo vožnjo
Kot je v nadaljevanju še pojasnil Poškodovano vozišče pa lahko vpliva tudi na sam način vožnje. “Paradoksalno je, da slabo stanje vozišča voznike prisili, da vozijo počasneje, vendar se s tem nikakor ne moremo zadovoljiti. Vozniki se začnejo umikati poškodovanim delom vozišča, tudi s sunkovitimi in nenadnimi gibi. Vprašljivo je odvijanje prometa npr. kolesarjev in mopedistov, ki se prav tako morajo umikati poškodovanim delom vozišča,” je še pojasnil Pungertnik.
Vozilo lahko nenadoma spremeni smer vožnje, saj ga lahko poškodba na vozišču, kot so na primer udarna jama, kolesnica in podobno nepredvidoma “povleče” v neželeno spremembo smeri vožnje, na kar voznik sicer reagira, običajno prepozno ali pa preveč sunkovito, vprašanje pa je, ča po tem obvlada svoje vozilo ali ne. Kot je Pungertnik v nadaljevanju še pojasnil, je še večji problem lahko ob dežju, ko luže oziroma voda v teh poškodovanih delih vozišča zakrijejo vidnost njihove dejanske velikosti poškodbe, kar lahko voznika “zavede” oziroma ga preseneti, vendar se zaradi tega sploh nima možnosti umakniti območju poškodbe, in, kot že navedeno, reagira povsem nepredvideno. To pa seveda povečuje tveganja pri vožnji.