Ministrstvo za okolje je v javno obravnavo poslalo uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.  Iz osnutka uredbe, objavljenega na spletnem mestu e-uprave, izhaja, kot poroča STA, da bi državno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju države po novem izvajale največ tri sežigalnice, ki sprejemajo odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, pri čemer predvidena letna količina gorljivih komunalnih odpadkov znaša maksimalno 160.000 ton. V obstoječi uredbi so omenjene količine določene pri 180.000 tonah odpadkov, izgradnjo največ štirih sežigalnic.

Osnutek uredbe omejuje tudi maksimalno kapaciteto posamezne nove naprave, ki ne sme presegati razpisane količine odpadkov za izvajanje javne službe za več kot 20 odstotkov. Vsebuje tudi metodologijo določanja cen storitev javne službe s poudarkom, da morajo prihodki prodaje nastale toplote, elektrike in morebitnih posebnih storitev prispevati k zmanjševanju izračunane lastne cene.

MOM Maribor: Projekt je v začetni fazi 

Obratu za sežiganje odpadkov v Celju, za katerega je Energetika Celje v začetku leta pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton, se bodo po napovedih ministrstva v prihodnjih letih pridružili še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru. Kot so prejšnji mesec za STA izpostavili na ministrstvu, v obeh občinah že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoča umestitev objektov v prostor.

Z vprašanji glede sežigalnice smo se obrnili na Mestno občino Maribor in Energetiko Maribor. Na MOM so nam pojasnili, da je priprava OPPN-ja za prostorsko ureditev skupnega pomena (z državo) za center krožnega gospodarjenja, kamor sodi poleg centra za gospodarjenje z odpadki tudi sežigalnica, šele v začetni fazi. Pridobljene so smernice nosilcev urejanja prostora, na osnovi katerih se bo izdelal osnutek OPPN-ja SP. Le-ta se bo dopolnil z izsledki okoljskega poročila in po potrditvi s strani države bo šel v javno razgrnitev in obravnavo.

OPPN bi lahko bil sprejet prihodnje leto 

Lokacija centra sodi v mestno četrt Tabor, ki bo tudi sodelovala v pripravi akta. Trenutno je v pripravi okoljsko poročilo, ki bi naj bilo končano jeseni. Po pripravljenem okoljskem poročilu, sledni javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN-ja in okoljskega poročila. V času javne razgrnitve je predvidena tudi javna obravnava in prva obravnava na mestnem svetu. 

Strokovne podlage je izdelala družba ZUM d.o.o. Maribor v sodelovanju z družbo BPI d.o.o. Maribor. Za pripravo dokumenta je odgovoren in pristojen pripravljavec, t.j občina oziroma sektor za urejanje prostora. "Ocenjujemo, da bi lahko bil (v najbolj optimistični varianti) OPPN sprejet v prihodnjem letu. Na osnovi izdelanega okoljskega poročila mora Ministrstvo za okolje, energijo in podnebje podati svoje pozitivno mnenje na pripravljeno poročilo o vplivih na okolje. Na osnovi tega poročila se osnutek OPPN-ja dopolni in preda na Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki osnutek akta potrdi in s tem omogoči javno razgrnitev akta. Po zaključeni javni razgrnitvi in pripravi stališč do prejetih pripomb morajo biti na predlog akta pridobljena še druga mnenja vseh nosilcev urejanja prostora. Ko so vsa mnenja usklajena in torej pozitivna, se lahko predlog OPPN-ja preda najprej spet v potrditev ministrstvu in zatem v drugo obravnavo in s tem sprejem na mestni svet. Pred gradnjo mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za naravne vire in prostor," so povedali na občini. 

"Energijska izraba odpadkov je v danem trenutku najboljša mogoča rešitev"

Na vprašanje, ali na mestni občini še vedno podpirajo gradnjo sežigalnice v Mariboru, so odgovorili, da ravnanje z odpadki sledi hierarhiji, ki postavlja prioritete, ki temeljijo na ohranjanju vrednosti odpadkov. Najboljša rešitev, kot jo predvideva župan, je, da bi uspeli v največji možni meri preprečevati nastajanje odpadkov. "Na ta način se bomo približevali družbi brez odpadkov. Cilj vsakega odgovornega posameznika in družbe kot celote mora biti ali postati cilj, da se količina odpadkov zmanjša. Ker je tovrstno preprečevanje nastajanja odpadkov v praksi še zelo omejeno in komunalni odpadki še vedno izdatno nastajajo, moramo izvajati ukrepe ponovne uporabe in recikliranja. Po izvedbi teh ukrepov pa je energijska izraba odpadkov v danem trenutku najboljša mogoča rešitev, saj s tem izkoristimo energijo, ki jo imajo odpadki za proizvodnjo električne energije in ogrevanje," odgovarjajo. 

Dodajajo, da energijska izraba odpadkov zagotavlja predvidljive cene daljinskega ogrevanja ob sprejemljivih stroških ravnanja z odpadki in vplivu na okolje ter podnebje. Energijska izraba odpadkov je rešitev za gorljive nereciklabilne odpadke. Danes imamo za njihovo obdelavo samo tri možnosti: izrabo v domačih napravah, ki jih bomo zgradili, izvoz v tujino ali skladiščenje. Vse tri rešitve in izbor med njimi ne bi bil potreben, če bi znali s predhodnimi ukrepi ravnanja z odpadki rešiti celotno količino odpadkov in v tem smislu je bil podan komentar o »slabih rešitvah«, še sporočajo. 

Daljinsko ogrevanje naj bi se pocenilo 

Sistem za energijsko izrabo odpadkov bo predstavljal pomemben vir toplote za sistem daljinskega ogrevanja Maribora in bo dodatno doprinesel k diverzifikaciji proizvodnih virov. Namera je, da se energijska izraba odpadkov izvaja v Mariboru in zato se bo odvisno od končnega besedila razpisa za koncesijo izvajanja javne službe prijavila Energetika Maribor iz Skupine JHMB ali pa drugi primeren subjekt v Mariboru. 

"V tem trenutku poteka vrsta aktivnosti pri vseh deležnikih. V okviru postavitve objekta energijske izrabe odpadkov je predvidena izgradnja priključnega vročevoda med lokacijo Jadranska in predvideno lokacijo izgradnje sistema za energijsko izrabo odpadkov."

V sklopu tega gre za poseben projekt priključnega vročevoda energijske izrabe odpadkov na obstoječe omrežje in ne širitev distribucijskega vročevodnega omrežja. "Glede na današnje stanje diverzifikacije virov v skupini Energetike Maribor in število ter razrez odjemalcev/odjemnih mest, kar se bo sicer v prihodnje še spreminjalo, ocenjujemo, da bo pri takšnem stanju odjema sistem za energijsko izrabo odpadkov omogočil bistveno znižanje cen daljinskega ogrevanja. Predvsem pa bo strošek daljinskega ogrevanja zaradi sistema za energijsko izrabo odpadkov bolj predvidljiv in neodvisen od (volatilnih) cen energentov na borzah, kot sta zlasti zemeljski plin in elektrika. Dober primer v zadnjih letih predstavlja sistem daljinskega ogrevanja v Celju, ki ima že vrsto let obrat za energijsko izrabo odpadkov."

Tudi v Energetiki Maribor so nam potrdili namero, da se bo energijska izraba odpadkov izvajala v Mariboru in da se bodo, odvisno od končnega besedila, prijavili na razpis za koncesijo izvajanja javne službe. Ponovili so, da bo sistem za energijsko izrabo odpadkov predstavljal pomemben vir toplote za sistem daljinskega ogrevanja Maribora in bo dodatno doprinesel k diverzifikaciji proizvodnih virov. 

Več kot polovica bralcev postavitev sežigalnice podpira 

Kaj pa o postavitvi sežigalnice v Mariboru menijo naši bralci? V spletni anketi je skupaj glasovalo 824 oseb, 55 odstotkov (454 glasov) postavitev sežigalnice podpira, 17 odstotkov (136) jo podpira ob pogoju, da so lokalni prebivalci vključeni v sprotno kontrolo kakovosti zraka okoli sežigalnice. 16 odstotkov (135 glasov) tistih, ki so glasovali, postavitve sežigalnice ne podpira, 12 odstotkov (99 glasov) pa podpira ob pogoju, da se lokalnim prebivalcem zagotovi cenejše ogrevanje ali druge ugodnosti.