Gre za razstavo aktov s poudarkom na brazgotinah po operaciji, ki ponuja vpogled v darovanje in presaditve organov in tkiv, kjer nastajajo zgodbe o solidarnosti, vrhunskih medicinskih dosežkih in uspehih v zdravljenju, hvaležnosti in ponovnem rojstvu prejemnikov. UKC Maribor je drugi največji donorski center in ključen člen v nacionalni donorski mreži. Že v preteklosti in po letošnjih rezultatih v nacionalnem donorskem programu UKC Maribor nadpovprečno uspešno izstopa po visoki stopnji soglasja za darovanja, številu potencialnih umrlih darovalcev in pa številu pridobljenih organov za presaditev. Poleg UKC Ljubljana se v UKC Maribor kot v drugem centru v državi, izvajajo presaditve roženic.
Razstava nazorno nagovarja javnost k opredelitvi glede darovanja organov
Novinarska konferenca je potekala v avli kirurške stolpnice UKC Maribor ob otvoritvi estetsko in vsebinsko presežne razstave, ki nazorno nagovarja javnost k opredelitvi glede darovanja organov. Razstava je plod sodelovanja med zavodom Slovenijatransplant in društvom pacientov Slovensko društvo Transplant in potuje po Sloveniji. Gre za serijo umetniških aktov oseb s presajenimi organi, ki so z veliko mero poguma in pozitivne energije razgalili svoje brazgotine, telesa in misli, da bi izrazili hvaležnost in podali ključno sporočilo: postani darovalec in omogoči življenje. Kot pravi ena od sodelujočih, Anja Garbajs: »Misel, da nekomu lahko podariš novo rojstvo, je večja od življenja«.
Na novinarski konferenci so spregovorili o rezultatih donorske dejavnosti v UKC Maribor, o pomenu poznavanja dejavnosti darovanja organov med ljudmi in pogovora s svojci, o izkušnjah zdravljenja s presaditvijo in o postopkih opredelitve glede darovanja organov. Prisotne so nagovorili prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., strokovna direktorica UKC Maribor, Natalija Krope, dr. med., transplantacijska bolnišnična koordinatorica, UKC Maribor, prim. Danica Avsec, dr. med., namestnica direktorja Slovenija-transplant in Tina Belej ter Andrej Žido, sodelujoča pri razstavi, predstavnika Slovenskega društva Transplant in oba prejemnika nadomestnega organa.
Prim. Danica Avsec, dr. med., namestnica direktorja, Slovenija-transplant: »Pogosto govorimo o rezultatih in uspehih v transplantacijski in donorski medicini. Uspehe prikazujemo z različnimi številkami, ki so seveda zelo uporabne, tako za primerjave med posameznimi bolnišnicami, državami in tudi za prikaz stopnje napredka. Če pogledamo številke za nazaj in v tekočem letu, je prav mariborski UKC inštitucija, ki je že pred 25 leti pridobila največ umrlih darovalcev organov in tkiv v Sloveniji in je predstavljala pomembno gonilno sila za napredek dejavnosti tako doma, kot v mednarodnem prostoru. Tudi v letošnjem letu so rezultati dela predanih sodelavk in sodelavcev v donorskem programu v UKC Maribor izjemno dobri. Do konca novembra je bilo že 17 umrlih darovalcev, ki so podarili kar 69 organov za zdravljenje s presaditvijo. S tem je UKC MB takoj za UKC Ljubljana, kjer je bilo 23 umrlih darovalcev, drugi najpomembnejši donorski center v Sloveniji. Ko govorimo o rezultatih in uspehih zdravljenja s presaditvijo, pa nobena številka ni bolj nazorna in prepričljiva, kot so osebe, ki so takšen način zdravljenja doživele in preživele. Še več, nekateri so pripravljeni svoje bogate življenjske izkušnje deliti z nami. S svojimi brazgotinami in izjavami nas vabijo k razmisleku in opredelitvi. Zavod Slovenija-transplant je z veseljem podprl čudovito idejo, ki je vzniknila prav med prejemniki organov in jo dopolnil s sodobnimi podatki, odgovori na pogosta vprašanja in drugimi informacijami o darovanju organov. Verjamem, da boste v sebi vzpodbudili zaupanje, spoštovanje do življenja in po intimnem premisleku izrazili opredelitev ZA darovanje organov po smrti. Iskrena hvala UKC Maribor za odprta vrata in prostor v avli, kjer lahko izrazimo pomembna sporočila v prazničnem adventnem času.«
Tina Belej, prejemnica jeter, sodelujoča na razstavi, Slovensko društvo Transplant: »Po vsem intenzivnem času, ki se zgodi z odpovedjo življenjsko pomembnega organa in pravim upanjem, ki ga prinese zdravljenje s presaditvijo, občutiš globoko hvaležnost za odločitev nekoga, ki ti je posmrtno daroval organ, in do celotnega sistema in ljudi, ki ti svojim delom rešijo življenje. Takrat življenje ni več samo črna pika, ko se prestavi konec. Po presaditvi življenje zaokroži.
Veseli me, da je razstava Moja brazgotina, moje življenje, že z oktobrsko otvoritvijo prispevala veliko k ozaveščanju o darovanju organov in izrednemu pomenu tega dejanja za nas prejemnike. Mediji so o razstavi veliko in kar je zelo pomembno, zelo pozitivno poročali. S selitvijo razstave po Sloveniji pa želimo, da o darovanju organov in zdravljenju s transplantacija ne nehamo govoriti. In da dobi to področje več pozornosti skozi celo leto, ne samo ob oktobrskem evropskem dnevu darovanja. Hvala vsem, ki se ustavite in razmislite o tem.«
Andrej Žido, prejemnik jeter, sodelujoč na razstavi, Slovensko društvo Transplant: »Z mojo fotografijo želim povedati, da se je nekje nekdo (ali njegovi svojci) odločil, da bo po svoji smrti nekomu pomagal. Pomagal je meni. Moje ime je Andrej Žido, star sem 48 let. 21. februarja 2019 so mi v UKC Ljubljana presadili jetra. Po številnih preiskavah so mi diagnozo primarni sklerozantni holangitis postavili leta 2006. Dolgo se nisem mogel sprijazniti, da je edina rešitev transplantacija. Poskušal sem se ji izogniti na različne načine, saj sem v tistih letih imel premalo informacij oziroma nisem srečal ali spoznal nikogar, ki bi živel s transplantiranimi jetri. Ideja za projekt je bila omenjena s strani deklet s podobno zgodbo. Namen je bil informirati ter ozavestiti javnost, predstaviti svoje zgodbe, svoje težke poti do današnjega dne. Pred fotografski objektiv smo se postavili brez oblačil, brez predsodkov. Pokazali smo svoje brazgotine! Brazgotine brez katerih ne bi živeli! Na samem fotografiranju sem se počutil odlično, s popolnim zaupanjem do fotografa in z mislijo, da bodo naše fotografije spodbudile ljudi k razmišljanju, pogovoru in nenazadnje odločitvijo: POSTAL BOM DAROVALEC! Tema bi morala biti vsakdanja, samoumevna, o njem bi morali govoriti brez zadržkov! To je moja iskrena božična želja!«