Na kolegiju predsednika DZ se je med vodji poslanskih skupin vnel spor glede razdelitve mest v delovnih telesih DZ. V Svobodi menijo, da bi morali glede na volilni rezultat in poslovnik DZ dobiti več predsedniških mest. V Levici in Vesni pa opozarjajo, da jim je onemogočeno delovanje v ključnih odborih. Sprememb bodoča koalicija ni podprla.

V Svobodi prepričani, da bi jim moralo pripadati več mest

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je dejal, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Tako bi se po njegovih besedah volilni rezultat prelil v ustrezno moč poslanske skupine v parlamentu.

Svoboda je tako predlagala, da ji pripade še eno predsedniško mesto na račun NSi, SLS in Fokus, in sicer bodisi vodenje odbora DZ za obrambo bodisi odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost.

Predlog so zavrnili v SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati Anžeta Logarja in Resnica.

Očitki, da igrajo žrtve

V bodoči koaliciji so Svobodi ter Levici in Vesni očitali, da so se na četrtkovem neformalnem posvetu kavalirsko dogovorili o razdelitvi, danes pa želijo pred kamerami igrati žrtve. V bodoči opoziciji pa so dejali, da so na neformalnem posvetu delovali v duhu konstruktivnega sodelovanja, končni predlog razreza pa je nepošten.

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec je predlagal, da se njegova poslanska skupina odpove članstvu v komisijah za narodne skupnosti in za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ustavni komisiji in odboru za zadeve EU, v zameno za članstvo v odborih DZ za okolje in prostor, zdravje ter izobraževanje, mladino in znanost, ki so za njihovo stranko ključni. V tem primeru je predlagal tudi razširitev teh treh delovnih telesih, s čimer bi eno mesto dodali koaliciji, da bi ta v njih ohranila večino.

Tudi te predloge Levice in Vesne so v bodoči koaliciji zavrnili.

"Mi nismo tukaj zainteresirana javnost, mi smo tukaj ena od parlamentarnih strank"

Mesec je izrazil ogorčenje, da jim je bodoča koaliciji odrekla pravico do sodelovanja v teh odborih v DZ. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec mu je odvrnila, da jim sodelovanja nihče ni omogočil, saj da lahko na vsakem odboru v razpravi sodelujejo kot zainteresirana javnost, drži pa da nimajo glasovalne pravice. "Mi nismo tukaj zainteresirana javnost, mi smo tukaj ena od parlamentarnih strank," pa ji je odvrnil Mesec.

V komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti pa se je NSi odpovedala enemu članu, ki je nato pripadel SDS. Vodje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati, Resnica in narodnih skupnosti so nato potrdili predlog razdelitve mest v delovnih telesih DZ, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa so mu nasprotovali.

Za SDS osem mest

Največ predsedniških mest torej še vedno pripada SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine pa bi dobile eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.

Razdelitev delovnih teles DZ bodo poslanci dokončno potrdili na ponedeljkovi izredni seji DZ. Na seji bodo opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Na tej seji bodo glasovali tudi o kandidatki za podpredsednico DZ Nataši Avšič Bogovič iz vrst Svobode in o kandidatki za generalno sekretarko DZ Špeli Ocvirk.

Vodje poslanskih skupin pa so bili na kolegiju soglasni, da predlog sprememb zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, s katero se ta usklajuje z ustavo, DZ obravnava po skrajšanem postopku.

Stevanović zadovoljen z dogovorom

Predsednik DZ Zoran Stevanović sicer ocenjuje, da je pripravljen razrez o mestih v delovnih telesih DZ dober. Meni, da so se vodje poslanskih skupin ob dogovarjanju "izkazali za res konstruktivne ljudi, ki premorejo politično kulturo". Nezadovoljstvo odhajajoče koalicije glede nekaterih mest pa pripisuje prisotnosti kamer na današnji seji kolegija.

Predsednik DZ in prvak Resnice Stevanović je po današnji seji kolegija ocenil, da so vodje poslanskih skupin že na četrtkovem posvetu v debati, ki je bil zanj krajša od pričakovane, dosegli gentlemanski dogovor o ustanovitvi delovnih teles in razrezu mest med poslanskimi skupinami v njih. "Skoraj smo si segli v roke. Moj življenjski princip na splošno je tak, da ko si enkrat sežemo v roke, ko se dogovorimo, ta dogovor velja za vedno," je dejal.

Tako nezadovoljstvo odhajajoče koalicije, izraženo na današnjem kolegiju, pripisuje zlasti prisotnosti kamer, ki jih na četrtkovem posvetu za zaprtimi vrati ni bilo. "Ampak v vsakem primeru smo naredili lepo zgodbo, oblikovali smo delovna telesa in končno bomo lahko začeli delati," je Stevanović potegnil črto pod izplen pogovorov o mestih v parlamentarnih delovnih telesih.

"Če sem jaz predlagal tak odlok, se mi zagotovo zdi pravičen. Dejstvo je, da so mesta razporejena tako, kot so, da očitno obstaja koalicija v oblikovanju in da vemo, koliko mest jim pač pripada po kvotah in na ta način je pripravljen tudi predlog," je pojasnil.

Svoboda bo za podpredsednico DZ predlagala Natašo Avšič Bogovič

Poslanci Svobode bodo za podpredsednico DZ predlagali Natašo Avšič Bogovič, je v izjavi za medije napovedal vodja poslanske skupine Svobode. Za imenovanje nove generalne sekretarke DZ pa kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića predlaga Špelo Ocvirk. O obeh predlogih bo DZ odločal na ponedeljkovi izredni seji.

Avšič Bogovič bo tako, če bo izvoljena, pripadlo podpredsedniško mesto v DZ, ki je rezervirano za največjo opozicijsko poslansko skupino. DZ je za podpredsednika aprila že izvolil Danijela Krivca (SDS) in Franca Križana (Demokrati). Po poslovniku DZ se za podpredsednika glasuje tajno, izvoljen pa je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh poslancev.

Kolegij je na današnji seji pripravil tudi predlog sklepa o imenovanju generalne sekretarke DZ za deseto mandatno obdobje. Kandidatka Ocvirk je pravnica in aktualna direktorica Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, kjer je bila pred tem zaposlena tudi kot vodja pravno-kadrovsko-splošne službe. Deluje pa tudi na področju športa, je direktorica moškega košarkarskega kluba v Celju, so ob predlogu sporočili iz Resnice.

Poslovnik DZ določa, da generalni sekretar DZ med drugim vodi službe državnega zbora, za svoje delo je odgovoren DZ, ki ga imenuje na predlog kolegija za čas do konca mandata DZ.

STA