Sredi Glavnega trga v Mariboru, obkroženo z vrvežem mestnega življenja, stoji kužno znamenje, poseben spomenik, pri katerem izstopa predvsem steber s podobo Marije Brezmadežne. Njeno glavo krasi venec iz dvanajstih zvezd, pod njenimi nogami pa je mesec.
Podoba mariborske znamenitosti vzbuja vprašanja turistov ter tu in tam za hip ujame oko domačinov, predvsem pa priča o mračni preteklosti mesta. Toda od kod izvira ime kužno znamenje? Kakšno zgodovino skriva?
V času kuge v Mariboru preminila več kot tretjina prebivalcev
Ime izhaja iz tragičnega obdobja 17. stoletja, ko je Maribor, tako kot mnoga druga mesta v Evropi, pretresla kuga. V obdobju pandemije je bolezen zahtevala življenja več kot tretjine prebivalstva.
V obupu so se meščani obrnili na Marijo, Mater božjo, in ji obljubili, da bodo v znak hvaležnosti ob prenehanju kuge postavili spomenik. Prvo kužno znamenje je bilo tako postavljeno 1681, nekaj let kasneje, 1743 pa je kipar Jožef Straub znamenje naredil na novo.
Mariji Brezmadežni je tako kipar dodal še osem svetniških figur, s čimer je prvotni steber postal prava »nebeška skupina«.
Med svetniki so bili tako Mariji pridruženi sv. Rok in sv. Boštjan, zavetnika pred kugo, nato pa sv. Anton Padovanski, sv. Frančišek Ksaver ter sv. Rozalija. Pridružili so se jim še sv. Donat kot zavetnik pred vremenskimi ujmami, sv. Frančišek Asiški ter sv. Frančišek Ksaver, sv. Janez Krstnik ter sv. Janez Nepomuk.
Vas je zgodovina mariborskega kužnega znamenja pritegnila? Nekoliko podrobneje jo lahko spoznate tukaj.
Naj dodamo še, da je današnji spomenik, ki stoji na Glavnem trgu, le kopija, medtem ko se originali nahajajo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor ter v Pokrajinskem muzeju Maribor.
