Mestna občina Maribor je pred štirimi leti (na pobudo občank in občanov, mestnih četrti in krajevnih skupnosti) v tek pognala projekt celostne ureditve javnih površin za igro, šport, rekreacijo in medgeneracijsko druženje.
V sklopu projekta se po vseh mestnih četrteh in krajevnih skupnostih sanirajo obstoječe igralne površine, druge pa postavljajo na novo – končni cilj je zagotoviti dovolj ustreznih površin glede na število prebivalcev, velikost posameznega mestnega predela in potrebe lokalnih skupnosti.

Sodelovanje občine, Snage in celotne skupnosti

V splošnem za javna igrišča skrbi podjetje Snaga (skupaj z občino), kar se tiče trenutnih del pa se izvajalce izbira na podlagi javnih razpisov. 'Pri zasnovi igral in izbiri opreme sodelujemo tudi s strokovnimi službami, predstavniki mestnih četrti, vrtcev, osnovnih šol ter s strokovnjaki, ki pomagajo pri izboru vadbenih naprav za gibalno ovirane osebe. V fazi načrtovanja se upoštevajo različni vidiki (trajnostni, gospodarski, ekološki...) in opravijo vse potrebne analize', razlagajo pristojni.

Od prvih predlogov do konkretnih rezultatov: 39 javnih igrišč po vsej občini

Od začetka projekta (leta 2021) pa vse do danes je Maribor bogatejši za kar 26 novih javnih igrišč. Temu se je namenilo že več kot milijon sredstev (pridobljenih z mestnega proračuna in posameznih donacij, del pa s pomočjo evropskega sofinanciranja).
Do konca letošnjega leta naj bi se uredilo 39 javnih igrišč, razporejenih po vsem mestu: 'Gre za bistveno izboljšan dostop do igralnih površin v različnih delih mesta in celostno ureditev, ki zajema zasaditev dreves in grmovnic ter namestitev urbane opreme (klopi, košev, stojal za kolesa in vadbenih naprav)', pojasnjujejo.

Projekt se bo nadaljeval še v leto 2026

Do konca tega leta se bodo sanirala še igrala na 13 lokacijah, 4 igrišča pa dodatno nadgradila z vadbeno opremo za starejše in gibalno ovirane. 'V letu 2025 bo dokončno urejenih vseh 39 javnih igrišč, vključno z zasaditvijo in novo urbano opremo. Poleg tega bomo izvedli posodobitve na igriščih pri osnovnih šolah in vrtcih na skupno sedmih lokacijah, med drugim pri OŠ Malečnik ter v vrtčevskih enotah Ivana Glinška, Jožice Flander, Tezno in Studenci – za ta del je predvidenih 76170 evrov', dodajajo z občine.
Projekt pa s tem še ne bo zaključen: nadaljeval se bo v leto 2026, ko se bodo vsa igrišča povezala v urejene sklope. Poudarek bo na medgeneracijskem druženju, vključevanju celotne skupnosti v gibanje (tudi fitnesov, športnih društev...), približanju vsega tega mladim (kar je sploh pomembno v digitalnem času, ki ga živimo) ter dostopnosti za gibalno ovirane.

Igrišča so mnogo več kot prostor gibanja in druženja

Igišča niso le prostor druženja in gibanja – so prostor širjenja skupnih idej, (za)misli, pojavljanja in reševanja prvih konfliktov... Vizija projekta je tako širše zastavljena in usmerjena predvsem k različnim starostnim in ciljnim skupinam. Ni dovolj le postaviti igrala, temveč je potrebno javni prostor celovito urediti – to pa zajema urbano opremo, zelenje, drevesa, senčne površine ter povezave s peš in kolesarskimi potmi. 

'Namen projekta je ustvariti mrežo sodobnih, varnih, dostopnih in trajnostno zasnovanih javnih površin, namenjenih otrokom, mladim, odraslim in starejšim. Z njim želimo predvsem spodbujati medgeneracijsko druženje in povezovanje skupnosti, izboljšati dostopnost do javnih površin ter spodbujati okoljsko ozaveščenost in trajnostne oblike mobilnosti', zaključijo pristojni.