Se vidi, da je vse do danes potekal letošnji teden restavracij. Temu primerno je izgledal tudi današnji bolšjak. Kljub temu, da sem nekako pričakovala, da bo v tistem mojem dopoldanskem terminu več ljudi šlo opravit svojo državljansko dolžnost, je bila “gužva” na bolšjaku kot že dolgo ne. Kolone, kamor seže oko, tako kot danes se tudi že dolgo nismo prerivali, na “parkplacu” v bližini pa je bilo izredno stanje. Nekaj je imela s tem zagotovo opraviti ena (bržkone) od zadnjih lepih nedelj letos, če že čakamo zimo, sicer pa, ja, bolšjak ima pač kaj za ponuditi.

Pečeni in sveži kostanji na kramarju

Kostanjem še kar ni odklenkalo in so letošnji sezoni še vedno vroča roba. Tako ali drugače. Tudi danes je bilo mogoče izbirati med haloškimi, pa pohorskimi kostanji, med maroni in še bi lahko naštevali. Kjer je velika ponudba, pa je tudi konkurenca, kar se obiskovalci kramarja še kako dobro zavedamo.

Če je bilo pred tedni treba za kilogram kostanjev odšteti skoraj deset evrov, je bila danes “kila” po dva evra in pol. Sicer pa smo kostanjeljubci končno dočakali tudi svoj “štant” na kramarju. Za merico, torej četrtino litra maronov je treba odšteti štiri evre.

Nekaj vročih kostanjev sem uspela pokusiti tudi sama in zdeli so se mi prav okusni, upam le, da so luščine končale v smeteh in ne poteh kramarja, saj je ta bolj na tesnem s koši. Te običajno končajo kar ob kakšnem drevesu, zato bi bilo sejmišče nujno opremiti s prostori, kamor bi bilo mogoče odlagati odpadke.

Sicer pa se konec oktobra pozna ne le po vremenu in obogateni ponudbi oblačil in zimskih nogavic, ampak tudi bližajočem se podaljšanem vikendu, ki bo minil v znamenju prvega novembra. Poleg aranžmajev za pokopališča so bile danes na kramarju že v ponudbi male in velike buče, s katerimi bodo čarovnice preganjali v noči na 1. november.

Kranjske klobase ali krvavice?

Sicer pa se je bilo danes kar težko upreti vsem vonjem, ki so se vili širom bolšjaka. Na predelu s sadjem in zelenjavo je bilo tako polno vseh sezonskih dobrot, tu in tam je zavelo po kislem zelju, pa še vedno svežih mandarinah, zavohale so se kutine in hruške, dišalo pa je tudi po domačih jabolkih ter grozdju.

Nadvse bogata pa je bila tudi kulinarična ponudba. Če je bilo tudi danes, kot običajno, veliko lačnih pred šankom, kjer ponujajo kranjske klobase, perutničke in druge mesene dobrote, se je danes precejšnja vrsta zbrala tudi pred stojnico s kurtoši. Ta zavita madžarska sladica, ki ji v centru mesta sicer ni uspelo zasloveti, je svoje mesto našla na bolšjaku, kjer pa se je zlila z okolico in navdušila mimoidoče.

 

Tik poleg stojnice s kurtoši pa me preseneti popolnoma drugačen vonj. Za dopoldansko uro, ko mi zapaše še vonj po sveži kavici in mogoče še kostanjih ali pa kurtošu, naenkrat zavoham domače koline. Mast. Ja, nos me ni varal. Na štantu z domačim svinjskim in konjskim mesom, tik poleg stojnice s kurtoši, so namreč ponujali sveže pečene krvavice. Stavim, da ljubitelji kislega zelja, ki se je prodajalo le streljaj stran, danes niso kuhali kosila doma.